Darinka Truden, 11. maj 2025

 

Prijavljam se, da javno prižgem svečko svojim posvojencem, Alojziju, Frančišku in Jožefu Krakar.

 

 

Tone Zupan, 11. maj 2025

 

Ko bo v Sloveniji dovolj ljudi, srčno resnično pošteno mislečih, bo možna sprava in nato poenotenje ciljev za skupno dobro!

 

 

Romana Bider, 9. maj 2025

 

Spoštovani gospod Gaser, zdajle me je v nabiralniku čakal Vaš paket s knjigo dr. Savellija in najlepše se vam zahvaljujem!

V centru Ljubljane danes odmevajo zvoki Hej, brigade, hitite ... jaz pa bom brala knjigo s čisto drugačno vsebino, ki je še danes zamolčevana in odrivana.

 

 

Marcos M. Gaser, 9. maj 2025

 

Ali je kje objavljen celoten seznam vseh tridesetih maš? 

Zanima me kriterij za izbiro svetniških kandidatov. Vem namreč, da je na seznamu duhovnikov, umorjenih med in po vojni, veliko več oseb, v knjigi “Palme mučeništva” jih je omenjenih 120, če se prav spomnim. Med njimi tudi stric moje mame, duhovnik Viljem Savelli, ki je bil skupaj z Alfonzom Jarcom zadnji umorjeni duhovnik v knjigi, saj so ga krivično obsodili na smrt šele lete 1948. 

Torej, če sem prav razumel, Cerkev smatra vseh 120 duhovnikov kot mučence, a jih je samo teh 26, ki so v postopku za beatifikacijo. Je tako? 

Prav zadnji duhovnik, za katerega ste imeli mašo, Jakob Omahna, je eden od dvanajstih mučenikov, katerim so predlani v Črnomlju postavili spomenik. Na istem spomeniku je tudi omenjeni stric moje mame. Skupno je 12 mučenikov, a mislim da sta samo dva kandidata za beatifikacijo, Jakob Omahna in Ivan Salmič. A morda veste, zakaj smatrajo vse za mučenike, a samo nekatere za beatifikacijo? Res, tudi sam ne razumem popolnoma, a seveda vem, da ne samo božji, ampak tudi cerkveni mlini meljejo počasi in po svoje. Kar pustimo jih, da delajo, kakor pač vedo in znajo. Če želite še malo več izvedeti o zgodbi Viljema Savellija ... v knjigi spominov njegovega brata, mojega starega očeta Julija Savellija, je gospa Tama Griesser Pečar pisala tudi o Viljemovi usodi. Če vas morda knjiga zanima, vam z veseljem podarim izvod.

 

 

 

 

Franci Nahtigal, 9. maj 2025

 

Hvala za poslano.

Bog daj, da bi ljudje, ki imajo v naši državi moč in oblast, slišali in razumeli ta apel ...

 

 

Fani Ozimič, 8. maj 2025

 

Hvala za vso poslano pošto. Za prenose svetih maš ob prvih petkih.

Gospod Gregor Čušin še dodatno, posebej poudari življenje in značaj pokojnega. Hvala mu.

Posebej hvala še za včerajšnjo izjavo, ki ste jo podpisala vsa štiri civilna združenja.

Strinjamo se z izjavo in jo podpiramo.

Hvala vsem vam, ki se trudite, da bodo naše umrle žrtve komunizma dostojno obravnavane in pokopane.

Upam, da se bom udeležila spomina na naše pobite sorodnike v petek zvečer, dne 16. maja v Ljubljani. Ne bi pa nastopala pred mikrofonom. 

 

 

Irma Zarnik, 8. maj 2025

 

Pišem, ker bi želela 16. 5. javno prižgati svečko:

Ime mi je IRMA ZARNIK, prihajam iz ŠKOFJE LOKE in svečko posvečam mojemu staremu očetu JOŽEFU KRŽIŠNIKU.

 

 

 

Branko Cvelbar, 7. maj 2025

 

Bogdaj,varuhi, z veseljem in odločenostjo pridem, hvala za trud.

 

 

 

Marija Globokar, 7. maj 2025

 

Moč je v upanju, kdor vztraja - zmaga!

Hvala za vaše  vztrajanje v ljubezni do ljudi, hvala, ker ste orodje v Božjih rokah!

Na Kongresni trg gotovo pridem.

 

 

Vabilo na slovesnost 16. maja ob 21. uri, KER SMO LJUDJE

 

 

 

Anica Škerl, 8. maj 2025 

 

Podpiram to izjavo. Vas vse lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ohranjate spomin na vse žrtve revolucionarnega nasilja.

 

 

Karatina Kambur, 8. maj 2025

 

Hvala, z vsem se strinjam in podpišem. Sem hči Matija Jonke (Kočevski Nemec), ki je bil žrtev povojnih pobojev. NEDOLŽEN, oče treh otrok, takrat starih 6 let, 2,5 leta in en mesec (to sem jaz). Nikoli nisem prebolela, da sem na tako krut način izgubila očeta. Pozdrav!

 

 

Peter Zidar, 8. maj 2025

 

Odlično in pošteno napisano! Mimo resnice pač ne moremo!

 

 

Silva Šivec, 8. maj 2025

 

Hvala. Predvsem je potrebno povedati to tudi mladim generacijam. 

Tu pa je problem...

 

 

Alojz Ivanušič, 8. maj 2025

 

Spoštovani avtorji in podpisniki Izjave,

iskrena hvala za Izjavo ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, ki se ji pridružujem in jo v celoti podpiram.

 

 

Anika Krefl, 8. maj 2025

 

Čas bi žè bil za povrnitev vseh naslovnih vsebin med nas ...
Velika hvala vsem, ki si v tej smeri organizirano prizadevate,

 

 

Ana Hawlina, 8. maj 2025

 

Za to "majniško deklaracijo" se vam od srca zahvaljujem prav na njeno 36. letnico.

Prepričana sem, da jo podpisujejo vse mrtve in žive žrtve in vsi potomci komunističnega terorja na vseh straneh. 

Žrtve so tudi vsi, ki jih je režim zlorabil za revolucijo, katere edini namen je bil prevzem oblasti preko trupel.  Preko trupel staršev, bratov in sester, katerih število daleč presega številu pobitih s strani okupatorjev.

Vse te duše še vedno trpijo v ječi in kličejo po osvoboditvi, po spoštljivem pokopu in vstajenju po poti globoke katarze, ki ste jo nakazali. Tako nam Bog pomagaj!

 

 

Vinko Kos, 8. maj 2025

 

Ne da bi posebej omenili, ste s tem izničili zlate medajle, ki jih vsled nelustracije prejema "crvena zvezda", od katere še kar kaplja nedolžna kri desettisočev . . . 

Počnimo hic & nunc, kar moremo, se vidimo 16-ga zvečer, če je Božja volja!

 

 

Izjava ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, 8. maj 2025

 

 

Župnija Črnomelj, Janez 6. maj 2025

 

Hvala Vam za vaše delo, za ves vaš prispevek k boljšemu poznavanju naših mučencev.

 

 

Anika Krefl, 5. maj 2025

 

Jakob Omahna, prosi za nas in pomagaj, da bomo vredni tebe in tebi podobnih. Amen.

 

 

Rok Alboje, 22. april 2025

 

Naj bo torej res veličastno in radostno naše praznovanje!

Veselo ALELUJO, blagoslovljeno VELIKO NOČ!

 

 

 

Marija Iča Dolenšek, 21. april 2025

 

 

 

 

 

Vinko Kos, 20. april 2025

 

Romana - Buhlonej 

za sledenje navdihu 

in ves vloženi trud!

Aleluja!

p,v

 

 

 

Mihaela, Benjamina, Mateja, Matevž in Veljko Žvipelj, 20. april 2025

 

Hvala za voščilo velikonočne Aleluje.

Tudi mi vam želimo veselo razpoloženje in da se sporočilo sliši, vidi, čuti in nadaljuje.

 

 

 

 

Darja Uranič, 20. april 2025

 

Tudi vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. 

Aleluja, Gospod je vstal, aleluja.

 

Marija Globokar, 20. april 2025 

 

Kristus je vstal! Aleluja!

Upanje, ki ga prinaša to oznanilo, naj vam prinaša veselje in moč.

 

 

 

Silva Šivec, 20. april 2025

 

Vam in vsem, ki so blizu vašemu srcu - veselo Alelujo! 

 

 

Irma Zarnik, 20. april 2025

 

Naj nas božja ljubezen da prevzame, da bomo pričevalci ŽIVLJENJA.

Pozdrav iz Škofje Loke s fotografijo vstajenjske procesije.

Jutri zvečer pa povezani v molitvi v Lipici pri kostnici.

 

 

 

Dorica Žuber, 20. april 2025

 

Aleluja!

 

 

Marija Tišler Serianz, 20. april 2025

 

Tudi vam in sodelavcem želim blagoslovljeno veliko noč in vse dobro!

 

 

Frenk Nova, 20. april 2025

 

Aleluja!

Lepe velikonočne praznike vam in družini želim!

 

 

Andreja Peček, 20. april 2025

 

Vem, da so tudi vaši velikonočni prazniki blagoslovljeni.

Naj se ta blagoslov razlije še na naslednje dni.

 

 

 

Ana Tratnik, 20. april 2025

 

Veliko veselje in ljubezni vlada med nedolžno trpečimi ob zrenju Boga.

Hvaležna, ker vodite Vseposvojitev.

 

 

Martina Jurjevec, 20. april 2025

 

Hvala in enako voščim tudi Vam …

 

 

 

Tina Roblek, 20. april 2025

 

Tudi jaz vam želim blagoslovljeno veliko noč. 

Vse dobro.

 

 

 

Anica Švab, 20. april 2025

 

Aleluja! To je največje darilo za nas, kar je Jezus storil v poslušnosti Očetu … premagal je smrt z Ljubeznijo.

Mir in dobro!  

 

 

 

Staša Petrovič, 20. april 2025

 

Hvala za vse spodbude k dobremu, plemenitemu,

da bi mi postali boljši ljudje (Justin Stanonik). 

 

Hitim na Kurešček k sveti maši in vse nas priporočim Kraljici Miru.

Tudi vam vsem še naprej blagoslovljene praznike in veselo velikonočno ALELUJO.

 

 

 

Stojan Prošev, 20. april 2025

 

Hvala, enako! Jezus je vstal!

 

Jože Krašna, 20. april 2025

 

Hvala vam za čestitko! 

Naj Vstali Kristus blagoslovi Vas in Vaše veliko delo za pozabljene mučence.

 

Tudi midva Vam želiva veselo ALELUJO, zdravja in vsega dobrega.

Še pomladni utrinki z domačega vrta:

 

 

 

Boni Kolbezen, 20. april 2025

 

Nova pomlad sveta ... kako lepe besede, draga Romana! 

Tudi jaz želim tebi in vsem tvojim moči, ki izvirajo iz veselja, ker je Jezus premagal smrt in je še vedno z nami in ve za nas in nas ljubi in odrešuje! 

 

 

Emilija Kladnik Sorčan, 20. april 2025

 

Dobro jutro, edino tako jutro!

Hvala za voščilo. Naj močno posveti in dolgo sveti, blagoslovljena Velika noč, 

 

 

Silva Matos, 20. april 2025

 

Kako res, namesto brezčutnosti je Ljubezen. Želim veliko Božjega blagoslova, veselja ob druženju z nebesi. Lepa hvala. Aleluja!

 

Mojca Kastelic, 20. april 2025

 

»SMRT, JAZ SEM TVOJA SMRT!«

ALELUJA

 

 

 

Romana Bider, 20. april 2025

 

V velikonočnem jutru zacveti nova pomlad sveta.

Namesto brezčutnosti, trpljenja in smrti zasije življenje –

luč, ljubezen, veselje, mir …

Blagoslovljeno Veliko noč vam želim!

 

 

 

 

Bernarda Stenovec, 17. april 2025

 

"Pasha, ki sem jo pripravil za vas, je dokončana;
in vzradostil bom obličje vsega sveta."(Kirilona)

Blagoslovljeno in doživeto obhajanje velikonočnih skrivnosti želim vam in vašim domačim; naj vas Vstali Kristus, vir neuničljivega upanja, poživlja s svojo milostjo, krepi z Besedo in vse vaše življenje preraja s svojo nedoumljivo daritvijo ter prežarja z vstajenjsko lučjo.

 

 

Marija Mojca Treven, 13. april 2025

 

Grob je prazen. Kristus je vstal in živi. Aleluja!

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vam želimo in vas lepo pozdravljamo.

 

 

Karl Krajnc, 13. april 2025

 

Hvala lepa! Bom prižgalin zmolil en očenaš.

Vam še pa lepo Cvetno Nedeljo. 

 

 

 

Draguška Rupnik, 9. april 2025

 

Iz srca hvala za sporočilo. Sinoči, pri maši sem bila z vami in vi z mano.

 

 

 

Anika Krefl, 9. april 2025

 

Kako žalostno, da te naše uboge suhe kosti ne dobijo in ne dobijo pravega mesta za svoje zadnje počivališče. Kako počasni smo v svojem duhu in srcu. A zdaj vsaj v breznu in na smetiščnem oddelku niso več in se bodo pustile prestavljati sem in tja, dokler tisti, ki jih prestavljamo ne dozorimo v svojem duhu in srcu.
Skupni molitvi se bom pridružila na daljavo.

 

 

Mojca Kastelic, 9. april 2025

 

Hvala za vse. Ker sama vsak dan napišem pesem, s katero bolnikom zapojem evangelij, ga lahko kdaj pošljem tudi vam, če bi vam prišla vam.

Blagoslovljeno sredo in pomoč svetega Jožefa, ki skrbi za Jezusa med nami.

 

 

Peter in Nežika - Jana Kolenc, 9. april 2025

 

Spoštovana Romana, spoštovani varuhi spomina,

hvala za obvestila in vse vaše delovanje, naj vas okrepi tudi blagoslov Velike noči.

Blagoslovljene Velikonočne praznike želiva vsem.

 

 

 

Romana Bider, 9. april 2025

 

Na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, bo ob 19. uri pri kostnici na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki skupna molitev za žrtve iz Jame pod Macesnovo gorico.

Pripravljata jo župnik iz Suhe Branko Potočnik in škofjeloški župnik Matej Nastran.

Lepo vabljeni.

 

 

Bernarda Stenovec, 7. april 2025

 

Zakopano v zemlji telesa,
najdeno pod plugom sonca.

Ujeto v upognjenem deblu,
rešeno v poletju oči.

Zazidano v vlažni noči,
odkrito s tipajočo roko.

Sežgano v pozabljenem ognju,
obujeno v zelenju ust.

Obsojeno v nemem prostoru,
oproščeno z glasom, ki drhti.

(J. Udovič, Psalm)

Ob obletnici pobude Vseposvojitev Vam v hvaležnosti za vse dobro, ki ga predano, vztrajno in potrpežljivo sejete med nami, ter za Vaš plemenit pričevalski zgled želim še naprej obilo blagoslova, zaupanja in moči pri uresničevanju tako dragocenega poslanstva.

 

 

Martina Jurjevec, 7. april 2025

 

Čestitke Vam, ki že 11 let opravljate plemenito delo za naš slovenski narod, za vse naše mučence, ki že gledajo Božjo Slavo in za nas na tej ljubljeni slovenski zemlji ... naj nam Usmiljeni in Vsemogočni Bog izprosi milosti in blagoslova ... v petek sem, Bogu hvala, skupaj z možem bila v živo v cerkvi pri sv. maši za pokojnega g. V. Oblaka ... Vse dobro in blagoslovljene Velikonočne praznike voščim ... 

  

 

Marina Zupančič, 6. april 2025

 

Vse najboljše za "rojstni dan". Nadaljujte, Romana, ker ste upanje in spodbuda vsem nam! 

 

 

Silva Šivec, 6. april 2025

 

Hvala in Bog plačaj.

 

 

Roman Oberč, 6. april 2025

 

Hvala tudi vam da tako neutrudno vodite naše druženje in še posebej za posebne dodatke za naše brbončice vsakokrat. Hvala vam.

 

 

Mihaela Dovč, 6. april 2025

 

Hvala za vse, veliko dobrega.
Čestitke ob 11. obletnici in z Božjo pomočjo korajžno naprej.

 

 

s. Polona Švigelj, 6. april 2025

 

Iskrene ČESTITKE ob 11 r.d. Zelooo ste zavzeti, res pohvalno.

Lepo pozdravljam!  

"Gospod, poživi v meni spomin na tvojo ljubezen!"

 

 

Betka Šeligo Plavčak, 6. april 2025

Čeprav še nisem našla časa za udeležbo na skupnih mašah, spremljam vaše delo v mislih in molitvi.
Bodite blagoslovljeni.
Hvala za vztrajnost, trud, žrtvovan čas ... Obilo blagoslova pri nadaljnem delu.

 

Mirjam Kopše, 6. april 2025

 

Iskreno vedno znova z veliko hvaležnostjo, da se je rodila Vseposvojitev!

Kdaj se je zazdelo, da se čas in misli v glavah Slovencev skoraj ne premaknejo.
A časi hiti, hitro teče in je že večer (po Quasimodu).

Največji čudež se je dogajal kar v srcih, dejanjih Vseposvojiteljev, kako smo se spreminjali, poglabljali, odpirali srca drugih hkrati so ti odpirali naša srca, se spoznali med seboj iz različnih krajev mest in čisto majhnih vasic. Uglasili smo svoja srca, molitve, križeve pote, dolge korake po skupnih rožnovenskih poteh ... in naš molk, skupni molk pred brezni groze, ob jašku v Hudi jami, ob še vedno neodkopanih v gozdnih gomilah je začel odmevati na globoko v narodu ... prav to se dogaja, kar si ti zaznala v samem začetku - VSEPOSVOJITELJI smo postali!

In vedno več nas je. Bog naj te varuje.

 

 

Anika Krefl, 6. april 2025

 

Čestitam za obletnico in želim vse dobro za naprej in se zahvaljujem za link mašne slovesnosti, saj je pri prenosu v živo preko you tuba vzelo zvok.
Hvala za vsa prizadevanja za tisto, kar je prav in dobro.

 

Karl Krajnc, 6. april 2025

 

Hvala. Jaz sem bom spominjal na te grozovite umore pod Triglavom dokler bom živel!!!

Lep pozdrav iz Švice. 

Ps: Rad bi podaljšal število sv. maš iz 30 na 35.

 

Romana Bider, 6. april 2025

 

Iz srca hvala vsem, ki ste v petek na različne načine sodelovali pri sv. maši, posvečeni božjemu služabniku Valentinu Oblaku.

Žal zaradi tehničnih težav na Gold TV ni bilo prenosa, bil pa je na radiu Ognjišče.

 

Tukaj najdete urejen posnetek sv. maše,

življenjepis mučenca Valentina Oblaka,

zapis o maši skupaj s fotografijami,

in pesem Gregorja Čušina zanj.

 

»Župnik Oblak, božji oblak,

prosi za nas!«

 

Danes ima pobuda Vseposvojitev enajsti rojstni dan.

Spletna stran se je odprla 6. aprila 2014 z objavljenim člankom na Časniku.

 

Dragi varuhi spomina, hvala za našo navezo!

 

Naj se izza strašljivih senc preteklosti še naprej svetlika, kar življenje prenavlja in krepi!

 

 

 

 

Urška Florjančič, 4. april 2025

 

Draga Mirjam, draga Romana, hvala vama zato, kar sta in kar delata! Verujemo, da kjer smo trije zbrani v Jezusovem imenu, tam je On sredi med nami! In me smo že tri, zato Bog daj, da bo On lahko po naših krivih potih ravno pisal!

 

 

Mirjam Kopše, 4. april 2025

 

Predraga Romana! Hvala za vse, kar delaš, poveš in še posebej za zadnji Spoznanje več, predsodek manj! več.

Resnično hudo mi je, da hočejo z ubogimi kostmi prav v Škofjo Loko, ki noče prekopati niti vseh pobitih v več gomilah okoli Crngroba in najhujše - zdaj že pred tremi leti UE Kranj NI DOVOLILA FORENZIČNE ARHEOLOŠKE PREISKAVE  v Matjaževi jami pri Pevnem, kjer so na grozovite načine pobili otroke iz hrvaških družin (tudi hrvaške vlade). Pričevalec je že mrtev, a je o tem govoril gospodu Snoju, ki je bil takrat župnik v Stari Loki.Ti ubogi ljudje tudi hrvaški vojaki, so bili zaprti v župnišču ob crngrobški cerkvi. Župnišče je zapuščeno, propada in niti besede o vseh tej grozodejstvih, ko vodijo vodiči iz Loškega muzeja. Samovoljno so si dovolili postaviti pred cerkev (Spomenik državnega pomena 1.kat.) tablo, ki opisuje, da je cerkev zgradila ajdovska deklica. V resnici je to najstarejša romarska cerkev na Kranjskem. Ob njej so se zbirali za pohod že križarji za 1. in drugo križarsko vojno. Cerkev je bila na seznamu takoj za porušeno cerkvico na Sv nadangela Babriela na Planici - rušenje, odstranitev po vojni! (ga. Gasser zadnjič v Crngrobu)! Morda bi zaradi letošnje skrajno nepietetne akcije, zaničevalne do pobitih, naredili romanje v Škofjo Loko (povabili bi še tuje novinarje? in morda še nemškega, avstrijskega veleposlanika?) Škofja Loka, Matjaževa jama pri Pevnem(spominsko mašo za njih imamo vsako leto 28.dec.), s križi hrvaškega domoljuba označena morišča pri Rdečem znamenju(ki ga nalašč pustijo propadati!), v Crngrobu  maša in vodenje, kjer bo povedano tudi zamolčano. Najlažje bi bilo z lastnimi avti in tiste, ki ne morejo bi prevzeli mi drugi. Vsako leto pridejo z avtobusom Hrvati v maju - spominska maša za pobite. Z mašami je začel neustrašno gospod Snoj. Dr.Urška Florijančič je bila lansko leto s prelepim šopkom z nami na Trgu Republike, zelo aktivna v župniji Stara Loka. Zadnje čase se mi dogaja, da kjerkoli govorim z domačini, pridejo neodkriti pobiti kmalu zraven! Dežela groze smo. A hvala tebi in vsem, ki pričujejo za njih! Danes popoldne pridem k Frančiškanom, že več kot deset let hodim v Praše, Mavčiče niti besedice o tem obdobju! O povojnem morišču in zaporu pod Škofjeloškim gradom se tudi še ne ve vse.

 

 

Urška Zupančič, 2. april 2025

 

Hvala za vložen trud in poslanstvo, ki ga opravljate. Spremljam vas na daljavo, aktivno pa vas podpiram z molitvijo. Vse dobro še naprej.

 

 

Fanika Ozimič, 2. april 2025

              Na sliki Marija Lešnik                                                    Foto Tatjana Markelj

 

 

Franc Ogrin, 2. april 2025

 
Hvala za informacijo. Drugače sem pa dobro informiran in še bolj razočaran in besen nad tako odločitvijo, ki ni vredna normalne civilizacije.
 

 

Silva Šivec, 2. april 2025

 

"Zmagovalci" si predstavljajo spravo tako, da se "pozabi".

Da se reče: Bil je tak čas, nad nami je modro nebo in rumeno sonce. 

Mi pa ne smemo pozabiti, da so premnogim vzeli "modro nebo" in "rumeno sonce". 

Za vedno. Pri  0 let, 2., 20., 40., ....vseeno kdaj. Vzeli. Nasilno, z bolečino, s ponižanjem,....

Živimo  v času, ko se pepel mrtvih razsipa vsepovsod, ko si posamezniki ne zaslužijo osnovnega 

civilizacijskega dosežka - pogreba, slovesa. 

V trenutku postane življenje 0. 

Sem Vas poslušala na Ognjišču. Hvala Vam.

 

 

Urška Zupančič, 2. april 2025

 

Hvala za vložen trud in poslanstvo, ki ga opravljate.

Spremljam vas na daljavo, aktivno pa vas podpiram z molitvijo.

Vse dobro še naprej.

 

 

Fanika Ozimič, 2. april 2025

 

Res smo žalostni, kar se dogaja. Ne moremo in ne smemo biti tiho!

Pa že mislimo, da bomo lahko uredili žalostno slovo naših žrtev komunizma,

pa se zgodi nasprotno. Toliko truda in dela je bilo vloženega, pa je vse zastonj.

Vladarji delajo po svoje in nas ignorirajo!  Kot da nismo ljudje?

Smo pa res drugorazredni!?

 

Sprašujemo se, kaj naj še naredimo?

Morda bi morali vsi prizadeti priti v Ljubljano, pred vlado in ministrstvo, pred Zvezo borcev ...

in zahtevati, da se ta pokop uredi človeku dostojno, kar zahtevajo ustrezne civilne iniciative.

In to letos, ko mineva 80. let konca 2. svetovne vojne. Smo v letu 2025!

To je najmanj, kar se lahko uredi.

 

In kdo so ti ljudje, ki govorijo, da imajo samo oni prav?

Mi imamo tudi prav!! Smo pač verni in imamo svoje poglede na življenje.

Živimo po 10 božjih zapovedih!!

 

In kdo je gdč. Nika Kovač, ki naziva gospoda Janeza Janšo kar s ti!

Kaj sta krave skupaj pasla? Kaj je ona naredila za našo domovino, državo Slovenijo?

Mislim, da so še premladi, da bi razumeli našo zgodovino, zgodovino Slovencev!

Preveč je bilo po nedolžnem pobitih, preveč je bilo trpljenja.

Morda se še učijo, kaj je prav in kaj ni prav, kar delajo. 

Sedaj je že skrajni čas, da spregledajo in se opravičijo za tista dejanja, za katera so bili krivi njihovi predniki.

 

 

Anika Krefl, 2. april 2025

 

Najlepša hvala za poslano.
Bomo prebrali.
Zelo dobro, da si uporabila misli Chat GPT-ija, ki bi se morda pri spravi lahko zelo dobro obnesel - ker ni nekdo, v katerega bi se lahko vrgel kamen.
Hvala in naj vse dobro uspeva.

 

Karl Krajnc, 2. april 2025

 

Ja, jaz sem tudi poslušal oddajo na radiu Ognjišče!

Hvala Vam. Verjamem, da je gospod Peklar od odzgoraj tudi poslušal!!
Lep pozdrav iz CH

 

 

Romana Bider, 2. april 2025

 

Verjetno spremljate poročila o prenosu posmrtnih ostankov pobitih iz Macesnove gorice v Škofjo Loko.

Pripenjam odzive "vladne" komisije in civilnih združenj na samovoljno potezo oblasti:

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč

Društvo Združeni ob Lipi sprave

Nova Slovenska zaveza

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo

Pobuda Vseposvojitev

Na radiu Ognjišče sva bila z dr. Renatom Podbersičem gosta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj.

 

 

Karl Krajnc, 23. marec 2025

 

Neverjetno, kako so morale mamice v 19. in začetku 20. stoletja skrbeti za tako velike družine! Če bi Slovenci nastajali šele po letu 45, bi nas že zdavnaj ne bilo več!

Hvala lepa za ves trud!

 

 

Bogdana Počivavšek, 9. marec 2025

 

Hvala za vse! Bilo je pretresljivo!
Bog vas blagoslovi!  

 

 

Peter Berden, 9. marec 2025

 

Hvala, hvala za vse! Nisem uspel osebno povedati sinoči.

Saj je vedno pretresljivo, ampak včeraj … še zdaj stiska grlo.

Naj prosita za nas, Ivanka in nerojeno detece.

 

 

Marija Globokar, 8. marec 2025

 

Hvala, ker skrbno pripravljate maše na prve petke, ker nas o tem tudi obveščate.

Ja, kot je rekel g. Gregor: "... ni besed za to grozo, za to nečloveškost ... !

Moj letošnji post bo prepleten z mislimi na mučenko Ivanko in njeno dete.

Blagoslovljen post želim!

 

 

Martina Jurjevec, 8. marec 2025

 

Spoštovani ... sem spremljala sinoči del sv. maše po radiu Ognjišče ... v solzah sem poslušala pesem, namenjeno nerojenemu otročičku in pesem g. Čušina ... res me je ganilo do dna srca ... naj počivata v Božji ljubezni in naj njuno pričevanje doseže čim več src ... Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

 

Zofija Jan, 8. marec 2025

 

Spremljala sem mašo po TV. Globoko ganjena.

Morala sem to deliti na X-u, da bi še kdo uvidel tragedijo naroda.

 

 

Marta Ciraj, 8. marec 2025

 

Najlepša hvala za vse, posebej pa še za čudovito pesem Gregorja Čušina.

 

 

Anika Krefl, 8. marec 2025

 

Zelo ganljiv in pretresljiv mašni obred, s katerim ste dali priložnost spregovoriti Ivanki sami in to po njenem pismu svojemu nerojenemu otroku.
Ne spominjam se, da bi že kdaj slišala ali brala, kaj tako globoko čutečega, ganljivega in ja - posvečenega.
To njeno pismo izpostavi  globoko ločnico med tako rekoč svetniško žlahtnostjo človeškega srca in duha na eni strani in na drugi strani med njegovo neizrekljivo otrdelostjo, slepoto in surovostjo. Prepad med njima je tako globok, da bi ga lahko zapolnile le iskrene solze vsega naroda in ne samo tistih, ki smo včeraj od blizu ali na daleč spremljali mašno slovesnost.
Draga Ivanka in nerojeno dete, globoko se Vama opravičujem  v imenu vseh mučiteljev in se zahvaljujem za Vajino veliko darovanje, ki nam sveti kot luč v temi.
Velika hvala pa tudi vsem pripravljavcem in sodelavcem mašne daritve, ki ste omogočili, da je bakla Ivanke z detetom pod srcem z vso močjo zasvetila.
In prosim, naj njene bakle in bakel vseh drugih naših mučencev nihče ne ugaša, da se dokončno ne izgubimo v temi. Hvaležna.

 

 

 

 

Draguška Rupnik, 28. februar 2025

 

Kako zelo se razveselim vsakega novega obvestila o mašah. In potem, seveda, tudi poročila.

Pa pesmi Gregorja Č., pa vaših glasov pri branju BB., pa sploh te možnosti, da lahko ponovim večkrat

vse, kar me zanima in obnovim svoje vedenje, svoji duši dam "hrano"...

 

 

Andrej Muren, 16. februar 2025

 

nekoliko sem pregledoval spisek žrtev in sem se ustavil pri meni znanemu imenu Branko Drago Gojmir Arko. Mislim, da imate napisan napačen datum njegovega rojstva (1920). Koliko vem, je bil tega leta rojen njegov starejši brat Vojko, ki je kasneje živel v Argentini (Bariloche). 

Branko je bil rojen leta 1923 (verjetno res 29. 5.). To vem zagotovo, ker je bil v osnovni šoli sošolec mojega očeta (ta pa je bil rojen 8. 5. 1923).

V času vojne, preden je šel v partizane, je bil študent medicine. O njem je nekaj pisal tudi znani publicist Ivo Žajdela.

 

 

Pavla Pot, 15. februar 2025

 

Prihajam iz Iške. Moja pokojna starša bila močno obremenjena z grozo partizanskih zločinov nad Romi v naši vasi in nad drugim civilnim prebivalstvom. Ta problem se globoko dotika tudi mene, nekako je vraščen vame. Sem tudi varuhinja spomina na mojega dedka. Zelo sem vam hvaležna za prizadevanje za Vseposvojitev. Spremljam vaše dragoceno delo, ki že rojeva sadove.

Letos bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne, ki se pri nas prikrito odvija na ideološki, politični, kulturni, gospodarski in duhovni ravni. Minilo bo 83 let od zločina v Iški in od oviranja oziroma zanikanja pravice romskih žrtev in tudi državljanov do obsodbe storilcev, saj se sodi v imenu ljudstva. Ne-obsodba je kot rana na skupnosti. Skupnost razpada zaradi nesaniranega zločina. Žrtvam je kratena tudi pravica do groba še sedaj, v demokratični državi. Nenazadnje so morali mnogi, ki so vedeli za zločin, vsaj 60 let trpeti zaukazan molk in strah, kar je integralni del tako imenovane  "totalitarne poškodovanosti" (po Pučniku). 

Lepo bi bilo, če bi lahko letos naš kraj vključili v počastitev dneva spomina na žrtve komunizma, 17. maja, tako da bi združili čim več pobud civilne družbe. Na srečo je ta dan sobota, tako je več možnosti, da ljudje sodelujemo tudi čez dan. Pred dvajsetimi leti sem iskala podporo, da bi v na kraju zločina v Iški uprizorili Sofoklejevo Antigono, vendar sem odnehala zaradi nekih težav.

 

 

Irma Zarnik, 11. februar 2025

 

HVALA za vaše delo in prispevek k spravi v Sloveniji.

Pesem Gregorja Čušina je 'močna'. Se veselim knjižne izdaje vseh 30 pesmi.

Upam, da se vam kdaj pridružim v Ljubljani. Sicer pa spremljam na spletu in z molitvijo.

HVALA. HVALA. 

Vse dobro!

 

 

Jože Kurinčič, 9. februar 2025

 

Podobna si titanu Atlasu, ki na svojih ramenih nosi nebo. 

Hvala za ves trud, moč in vzdržljivost v titanskem prizadevanju za to, da ostaja med nami vera v smisel in veličino žrtev naših mučencev. 

Hvala za obveščanje, spodbude ... 

 

 

 

Anika Krefl, 9. februar 2025

 

Tudi za Marico Nartnik je bil lep obred mašnega spominjanja nanjo in na njen zgled pogumnega pričevanja. Tudi njo, tako kot mnogo drugih, so umorili že v prvih dveh letih vojne, kar marsikaj pove ... Se pa človek ob teh naših mučencih in te dni tudi ob Prešernu sprašuje: bi mar danes, med današnjimi ljudmi v Slo ti veliki ljudje res imeli že kaj boljših časov ... ?

 

 

 

Martina Jurjevec, 9. februar 2025

 

Hvala za poslano … spremljam tudi jaz ob prvih petkih naše mučence ... naj jim Gospod podari večni mir in pokoj …

 

 

 

Silva Šivec, 8. februar 2025

 

Presunljivo.

Hvala. 

 

 

 

Zofi Jan, 8. februar 2025

 

Sem mašo spremljala po televiziji, ker nisem mogla osebno.

Hvala lepa!

 

 

 

Romana Bider, 8. februar 2025

 

Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način sodelovali pri sinočnji slovesnosti pri frančiškanih na Tromostovju,

posvečeni beatifikaciji božje služabnice Marice Nartnik.

Ob njenem pomniku na E-pokopališču je zdaj posnetek svete maše in pesem Gregorja Čušina.

Tukaj najdete današnji zapis o maši v Družini

in Maričino predstavitev.

 

 

 

 

 

Fanika Ozimič, 2. februar 2025

 

Hvala za poslani mail s prilogo.

Prijavila sem se za Ženevo, s težavo, pozneje, vendar nisem poslušala.

Kasneje ni bilo možno poslušati za nazaj.

Nisem tako vešča glede tega.

 

Zato hvala za poslano izjavo.

Žalujemo tudi za g. patra Metoda Benedika.

Kolikor mi je znano, je ravno on napisal življenjepise naših mučencev, ki jih 

prebiramo vsak 1. petek v mesecu pri sv. mašah v Ljubljani.

Ljudje skoraj ne moremo verjeti, koliko hudega so naši predniki pretrpeli.

Pa vse to je resnica.

 

Želim vam vsem zdravja in dobrega počutja. 

Hvala za vaša dobra dela.

In gospodu Mitju Ferencu in evropski poslanki, gospe Romani Tomc za njuna pričevanja, HVALA!!!!

 

Ne razumem tega, da župan Ljubljane ne dovoli pokopa naših mučencev.

Saj za to ni on pristojen.

Pristojna je država Slovenija. Saj gre za žrtve 2. sv. vojne, ki so jih pobijali med vojno

in po njej. Mojega strica, brata po očetu, so enostavno ustrelili na Ljubljanskem Vrhu in

ne vemo, kje je pokopan.

 

Svojci želimo spodoben pokop in pravico do žalovanja ob grobu.

Župan mestne občine Ljubljana nima s tem nič.

Za to je odgovorna predsednica države Slovenije in vlada, da to omogoči.

 

Hvala za razumevanje.

 

 

 

 

Anica Krefl, 31. januar 2025

 

Ubiti človeka v samoobrambi - to človek še nekako razume;
a ubiti ga zato, ker drugače misli kot jaz, to pa je nekaj nepojmljivega ...
Marica, prosi za nas!

 

 

 

Anica Krefl, 31. januar 2025

 

Še dobro, da se vsaj v eu parlamentu zavedajo pomembnosti pravice umrlih do pokopa in spomina.
Me pa, kot Slovenko, žalosti, da se naš parlament tako malo zmeni za ta osnovni civilizacijski izkaz neke družbe

in jih bo zdaj eu morala podučevati, kaj se spodobi in kaj ne.

Še sreča, da smo v eu - če že svojih nočejo poslušati.
Hvala za posredovanje in naj dobro za vse zmaguje.

 

Marina Zupančič, 30. januar 2025

 

Hvala za trud in predvsem za novice.

Upajmo, da se bo kaj premaknilo.

Vse dobro tudi vam.

 

 

Vilma Siter, 30. januar 2025

 

Hvala za vaše veliko delo, ki ga opravljate.

Bog zelo očitno podpira to delo.

Naj bo vse Njemu v slavo in čast,

Sloveniji pa v ozdravljenje in nove možnosti.

S spoštovanjem.

 

 

 

Karl Krajnc, 29. januar 2025

 

7. 2. ob 19 uri bom v Kapeli naše Gospe prižgal eno svečko in zmolil en Oče naš.
Pa še to, vesel sem, da sem moj glas dal za spoštovano gospo Tomc.

To leto bo aprila 60 let, odkar sem zapustil "komunistično" domovino!
Veste, draga gospa Romana, jaz si želim, da bi bila moja prva domovina res demokratična, ko bom zapustil ta svet.
  

 

Fanika Ozimič, 29. januar 2025

 

Zahvaljujem se Vam in Vašim sodelavcem za uresničitev težke naloge, da 

bomo v Sloveniji dosegli enakopravnost  in resničnost različno mislečih prebivalcev

in državljanov v naši lepi in edini domovini Sloveniji!!

Spremljamo ustrezne  dogodke, tako doma kot v Evropi in ZDA.

 

 

Mojca Šorn, vabilo, 29. januar 2025

 

Baza raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej je od začetka letošnjega leta strokovni in laični javnosti dostopna na portalu Zgodovina Slovenije − SIstory: www.sistory.si, kjer podatke lahko pregledujete in po novem dopolnjujete z vzpostavljanjem vzporedne lastne zbirke podatkov (več v priponki).

Vse zainteresirane vabimo na delavnico, na kateri vam bomo pokazali, kako lahko z natančnejšimi podatki soustvarjate osnovno zbirko raziskovalnih podatkov.

Delavnica bo na Inštitutu za novejšo zgodovino (Privoz 11, Ljubljana) 6. 2. 2025. Trajala bo dve šolski uri (10-11-30). Prijavite se lahko do 4. 2. 2025 (do 12.00) skrbnici baze Tamari Logar (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

 

 

 

Tamara Logar, skrbnica baz podatkov o žrtvah 1. in 2. svetovne vojne, 28. januar 2025

 

Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se je Inštitut za novejšo zgodovino odločil, da na spletnem portalu Zgodovina Slovenije – SIstory objavi celotno zbirko raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Seznam, ki vsebuje več kot 100.000 oseb, je sistematičen popis vojaških in civilnih oseb, ki so med drugo svetovno vojno in neposredno po njej (maj 1940 − januar 1946) imele rezidenčno pravico na območju današnje Republike Slovenije in so življenje izgubile zaradi vojnega in povojnega (revolucionarnega) nasilja ali posledic vojne. Osebno identiteto posamezne žrtve določajo osebni podatki in podatki o okoliščinah smrti, skupaj 25 podatkov. Identiteto posamezne žrtve po zgodovinopisni in viktimološki metodi podpirajo podatki, zbrani na osnovi različnih med seboj neodvisnih primarnih in sekundarnih arhivskih virov, časopisja, revij, dokumentarnega gradiva, gradiva civilnih združenj, gradiva dveh parlamentarnih komisij za raziskovanje oziroma preiskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, referenčne literature in ustnih virov.

Zbirka je rezultat raziskovalnega dela Inštituta za novejšo zgodovino med letoma 1997 in 2012 v okviru štirih raziskovalnih projektov: Žrtve II. svetovne vojne in zaradi nje - nacionalna zbirka (1997−2002), Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju RS med 2. svetovno vojno in neposredno po njej (2002–2006), Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah (2006–2009), Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej (2010-2012). V obdobju po tem, ko je potekalo dopolnjevanje zbirke v sodelovanju z zainteresirano laično in strokovno javnostjo, je bil skrbnik popisa infrastrukturni program Raziskovalna infrastruktura Slovenskega zgodovinopisja.

 

Dostop do baze: https://www.sistory.si/ww2

Več informacij: prav tam, rubrika OPIS.

 

 

Romana Bider, 29. januar 2025

Najbrž ste že vsi na tekočem z dobrimi novicami iz Evropskega parlamenta. Peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji ostaja odprta. Odbor Evropskega parlamenta za peticije pa bo pripravil predlog resolucije “o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji”.

Druga dobra novica pa je, da je Inštitut za novejšo zgodovino ob 80-letnici konca druge svetovne vojne objavil celotno zbirko raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Tukaj je dostop do baze: https://www.sistory.si/ww2.

Bazo bodo tudi dopolnjevali. Če bi vas zanimalo, se lahko udeležite delavnice o dopolnjevanju baze podatkov.

 

Izjava UPR, 28. januar 2025

 

 

Fani in Lojze Grojzdek, 28. januar 2025

 

Hvala za info-pošto, ob tem upamo, da se bo s SLO-RESNICO končno ustrezno, srčno premaknilo in da bo v tej temi zasvetila

močna LUČ RESNICE, kjer bo obsojen grozote poln zločin nad poštenim SLO-narodom. Smo v molitvi povezani ...

 

 

Peter Kolenc, 27. januar 2025

 

Če bo mogoče bi rad prebral pobudo v slovenskem jeziku in vse informacije v zvezi s to pobudo.

Podpiram in se zahvaljujem.

 

 

Fanika Ozimič, 26. januar 2025

 

Hvala za poslani mail NSZ.

Bomo spremljali. Prosili in molili za uspeh.

Spremljali bomo tudi 'svetopisemski maraton'.

Kdaj predvidevate za 'vseposvojitev'?

 

 

Silva Šivec, 26. januar 2025

 

HVALA ZA OBVESTILO. DRAGOCENO.

ČAS JE .

 

 

Anica Krefl, 26. januar 2025

 

Najlepša hvala za posredovanje in veliiika hvala tistim, ki se trudijo za pravičnost in mir, kamor spadajo tudi prizadevanja za vsaj osnovno popravo krivic za nazaj.
Naj ta prizadevanja čimbolj nagovarjajo notranjo resnico srca in vodijo k naši duhovni prenovi.

 

 

Mirjam Kopše, 26. januar 2025

 

Dobro jutro po nedeljski maši!

Prepošiljam pomembno novico s srčno prošnjo, da razširite med svoje in če se le da, da se jih čim več prijavi za gledanje v živo!
Tudi tako bomo pričevali za vse nepokopane. Vedno hujše grozote se razkrivajo na vseh koncih naše dežele od Teharij do Selške doline,

od kraških brezen do topniških jarkov po Štajerski in rudniških rovov, koroških gomil ob zapuščenih železnicah .....

 

 

 

Tina Roblek, 25. januar 2025

 

Bravo! Poročajte prosim, kakšen je bil uspeh te pobude. 

 

 

Majda Žužek, 25. januar 2025

 

Hvala za lepo novico. Naj to delo in naša molitev pomaga, da tudi v Sloveniji pokopljemo in priznamo žrtve komunizma.

 

 

 

Franci Nahtigal, 6. januar 2025

 

Hvala za lepe želje.

Blagoslovljeno leto 2025!

 

 

Anika Krefl, 5. januar 2025

 

Težki spomini iz temnih noči, ki jim je težko pogledati v oči.
A slavec Nahtigal in še mnogo drugih slavcev prepeva tudi nam in upajmo, da že kdo posluša in bedi in da noč nima več tolikšne moči.
Hvala vsem, ki se trudite, da narodovih slabih epizod ne bi še naprej, zelo milo rečeno: "pometali pod preprogo"  in jih s tem puščali v nezavednem, od koder imajo nezaveden razdiralen učinek na sedanjost.
Hvala vsem, ki sodelujete pri pripravi in izvedbi tovrstnih svetih maš in hvala tudi tistim, ki poslušajo in bedijo.

 

 

 

Ana Hawlina, 5. januar 2025

 

Hvala za Vseposvojiteljstvo in za čez vse dragocene

spominske maše, posvečene slovenskim mučeniškim duhovnikom. 

Vedela sem, da so komunisti posebno hitro "čistili" Slovenijo razrednih sovražnikov,

a da je bilo med njimi toliko karizmatičnih duhovnikov, se nisem zavedala.

Zato se od srca zahvaljujem, da nas vabite k tem dvakrat svetim mašam za slovenske 

svetniške duhovnike, nam vsem obujate spomin nanje, da se jim lahko vsaj zdaj, z zamikom

zahvalimo za vso ljubezen in žrtve ...

Hvala Vam, Vašemu možu in vsem v družini naj bo ljubi Bog radodaren plačnik.

 

 

 

 

Romana Bider, 5. januar 2025

 

G. Jožeta Geohelija žal ni na tem seznamu svetniških kandidatov, 

tako kot ni še mnogih drugih mučencev za vero, ki bi si to zaslužili.

Na seznamu jih je le 26. 

Zato so 26-tim svetim mašam dodane še štiri z mašnimi nameni - 

za uspeh beatifikacije,

za vse slovenske mučence, 

za neznane slovenske mučence, 

za mučence in njihove rablje.

Predstavljam pa si, da naša molitev lahko spreminja sezname ...

 

 

 

Franc Ogrin, 4. januar 2025

 

Imam samo eno vprašanje.
Zanima me če je med temi svetniškimi kandidati - mučenci za vero tudi zaplanski župnik g. Jože Geoheli?
 

Lojze in Marinka Čemažar, 31. december 2024

 

Vam osebno ter vašim bližnjim sodelavcem  v ustanovi Vseposvojitev se želim zahvaliti za vsa prizadevanja, ki že, in bodo v tudi prihodnje bistrila ozračje v prid prepoznavanja

resnice o  Bogu darovanem trpljenju naših mučencev.

Hvala vam tudi za vsa sporočila, v besedi in sliki,  ki nas na to spominjajo in kot je prav, tudi opominjajo. Budijo našo potrebno čuječnost, zaupanje in pogum.

 

V tem duhu, v notranji povezanosti z Gospodom, Sveto družino in pričevalci vere, se odvija obhajanje Božiča in vstopanje v novo, sveto leto. Ob izmenjajočih voščilih nas navdajata hvaležnost in upanje. 

 

Tudi zato, ker se bo to noč, ki je pred nami, naših src dotikala milost po zasluženju blaženega Alojzija Grozdeta, želimo vam, gospa Romana, možu Jožetu,  vajini družini ter sotrudnikom pri Vseposvojitvi tisto najbolj nam vsem potrebno z mučenčevimi besedami:

 

         Rad betlehemski hlevček bi postal,

         da dal bi Ti zavetje sred noči, 

         ves mrzel sredi zime, vendar Ti,

         toploto moje duše bi spoznal.            (Božični sonet, prva kitica)                     

  

 

 

Fani in Lojze Grojzdek, 28. december 2024  

 

Najprej prisrčna hvala za srčno prijateljstvo, vso info-pošto in vse dobre želje ob teh veličastnih praznikih. Seveda vam mi želimo vse dobro, obilo božjega blagoslova in ostanite zdravi. …

Pri nas imamo danes veliko družinsko praznovanje, 50-obletnica najine poroke, torej pozlačena. Zdaj ob 11uri imamo zahvalno mašo, ki jo bo daroval brat Fonzi, nato pa gremo k prijateljem v zelo prijetno kmečko gostilno. To bo lepo ... Vsi otroci so seveda doma, kar je čudovito. Toliko ...

Vse dobro v Novem letu 2025 in Bog z vami vsemi.

 

 

 

Tadeja P. Jerina, 28. december 2024

 

Božič je za nami, naj bo z nami. Tudi v svetem letu, ki prihaja.

To in vse dobro vam od srca voščim z našimi župnijskimi jaslicami.

 

 

 

 

Sestre Karmeličanke, 27. december 2024

 

Čas tega sveta se preliva v večnost, ko se pogled osvobodi vsega minljivega in ostane le bistveno: mladika in Trta, ki sta za vedno eno. Ko se dopolnjuje tek tega koledarskega leta, se oziramo v Trto, ki se je hotela za večno združiti z nami in oko tam najde tudi mladike, s katerimi smo živeli tu na zemlji. V hvaležnosti za vse milosti želimo nekaj teh Božjih darov podeliti tudi z vami.

V januarju smo bile obdarjene s čudovitimi duhovnimi vajami, ki jih je vodil p. Matej Nastran OFM Cap. Teh duhovnih vaj se je dejavno udeleževala tudi naša s. Marija. Zaradi starostne onemoglosti je bila sicer na postelji, a je z veseljem poslušala patrove nagovore prek mobilne povezave in šla k sv. spovedi ter prejela sv. obhajilo. Isti dan, ko smo se poslovile od patra, je sestra naznanila, da se bliža ura njenega odhoda. Stale smo ji ob strani in jo doživljale kot hleb kruha, ki se le še do konca zapeče, pa bo postal okusna hrana na mizi večne gostije. Tek svojega življenja je dovršila naslednji dan v poznih večernih urah, 20. januarja.

Sestra Marija Vnebovzete je z vsem srcem in predanostjo živela svoj poklic. Karmeličanka je bila skoraj 70 let. Želela je ostati skrita, v molku in samoti. V Slovenijo je prišla iz angleškega karmela leta 1997. Rojena je bila 17. julija 1935 v Sheffieldu v Angliji, kot Julia Hirst, najmlajša od treh otrok. Leta 1995 je naša mati Agneza prosila za pomoč ob ustanavljanju karmela v Mirni Peči, odzval pa se je prav karmel v Sheffieldu. S. Marija je z vsem srcem sprejela novo domovino Slovenijo, kar pa ni bilo lahko. Na nov jezik in drugačno kulturo se je privajala pri svojih 62-ih letih. A v sebi je imela misijonskega duha, mladosten zagon in pravo karmelsko odločnost. Dobro se je naučila slovenščine in bila ponosna na svoje slovensko državljanstvo.

Zvesta je bila molitvi, molku, samoti in rada je imela sestre. Videla je drobne stvari in poskrbela zanje. Veliko je premišljevala Božjo Besedo. Matejev in Janezov evangelij je znala na pamet. Pri podelitvi dnevne Božje Besede, ki jo imamo ob nedeljah, nas je vedno presenetila z izvirnimi premisleki in spoznanji, bila je modra svetovalka. Pomagala je v šivalnici, kuhinji (koliko zelenjave je očistila!), šivala je škapulirje, bela oblačila za sveti krst, izdelovala vizitke. Imela je pravi angleški humor in velikokrat nas je nasmejala. Za vsako majhno uslugo je bila iskreno hvaležna. Bog je sprejel daritev njenega življenja, vse mu je darovala, tudi domovino. Prispela je v večno domovino, naj počiva v miru!

V postnem času smo se poslovili od še ene pričevalke Božje ljubezni – Pavle Mulej, mame naše s. Benedikte. V 87. letu starosti, okrepljena s sveto evharistijo, ki jo je dolga leta prejemala vsak dan, obdana s svojimi 7 otroki, 17 vnuki in 20 pravnuki je dozorela za večnost. Duhovnik, ki jo je zadnja leta spremljal, je zanjo rekel: »To je karmeličanka.« Bila je tiha, skromna, delavna in ponižna žena, ki je svojim bližnjim želela predati predvsem dve stvari: vero v Boga in prizadevanje za lepe medsebojne odnose. Njeno rodovitno življenje je shranjeno v Bogu, kjer se po 11-ih letih gotovo veseli tudi ponovnega snidenja s svojim dragim možem Ivanom. Naj počivata v miru!

V juliju pa je svoje poslanstvo na zemlji dovršil še en velik pričevalec za vero, Gojmir Južnič (rojen l. 1975), rodni brat naše s. M. Terezke. Gojko je od 16. leta trpel zaradi hude bolezni pljuč. Sam je tri dni pred smrtjo o svoji poti za spletni časopis Aleteia povedal takole:

»Ko se je pojavila ta bolezen, sem šel na težko pot kreganja z Bogom. Osrednje vprašanje zame je bilo, kakšen smisel sploh ima trpljenje. Če nima nobenega smisla, potem tudi ne vidim smisla, zakaj bi sploh živel. Ko sem si zastavljal številna vprašanja, sem hkrati slišal glas, ki me je spraševal: Ali imaš dobre starše? Imaš streho nad glavo? Prijatelje? Imaš dobro medicinsko terapijo? Moj odgovor na vse je bil pritrdilen. Bolj ko sem postavljal vprašanja, močnejši je bil glas, ki je od mene terjal odgovore. Ko sem prišel do teh temeljnih spoznanj, ko je bil odgovor na vse izrazit ja, sem spoznal, kako nehvaležen človek sem! Navkljub temu, da sem prejel toliko stvari, še vedno zahtevam. Kdo pa sem jaz, da lahko zahtevam še nekaj, ko pa sem toliko prejel zastonj?! Ko sem to razdelal, je vprašanje o smislu trpljenja zame postalo brezpredmetno. Smisel trpljenja je zgolj in samo v darovanju in v nagovoru, da sem vabljen darovati naprej. Ne zato, da bom nekaj dobil, ampak iz hvaležnosti za vse, kar sem prejel zastonj. Če dajem dobro naprej, se krog ljubezni širi. Ob tem sem prejel ne samo dar smisla trpljenja, ampak tudi dar osebne vere in dar smisla življenja: v mislih, besedah in dejanjih ljudem deliti ljubezen, dobroto in veselje, kar je temeljni klic vsakega kristjana. Vedno sem poklican, da izrekam zahvalo v danem trenutku, kakor življenje nanese, da znam biti hvaležen in sprejeti pomoč.«

Gojko je bil predan Marijin otrok, prejel je sveti škapulir. K Mariji je odšel prav na prvi dan devetdnevnice h Karmelski Materi Božji.

Ob tem Marijinem prazniku skupaj z mnogimi živimi in rajnimi doživljamo, da je Ona tista, ki nam posreduje zaklade, ki jih Njej sami zaupa Bog, da nam jih lahko deli. To dela tudi po sv. škapulirju. V tihoto Karmela, v tihoto pripravljenega srca pred Najsvetejšim nam je pomagal vstopiti g. Janez Rihtaršič. Nekaj misli iz njegovega nagovora na praznik Karmelske Matere Božje, 16. julija:

Za opis molitve mi veliko pomeni to: bivati z Bogom, gledati, poslušati, se čuditi, vpraševati. V tem prepoznavam Marijino držo, ki jo evangelij povzame: Ona »pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,19)

Da bi molili, moramo najprej vstopiti v svojo notranjost in jo spoznati, nato pa se postaviti v navzočnost Boga, ki je v nas. V tej prisotnosti začnemo nežen pogovor brez velikih razmišljanj. Osredotočimo se bolj na to, komu kaj povemo, ne toliko, kaj povemo.

V molitvi gre za srečanje oseb, ne interesov. Ta Drugi je pomemben, zato je v molitvi poudarek na gledanju Njega. Vsa pozornost naj bo usmerjena na Kristusa. Kristus je navzoč, dovolite mu, da vas gleda! Molitev je potovanje, katerega namen je doseči Osebo, ne stanje (kot je to značilno za vzhodne tehnike).

Posnemati Marijino molitev pomeni moliti za Cerkev in s Cerkvijo. Tu zadenemo na bistvo karmelskega poklica: častiti Jezusovo Mater v Cerkvi. To pomeni učiti se od nje biti skupnost, ki moli. V svoji osebni molitvi se pridružujem molitvi Cerkve, papeža, sester karmeličank, vseh, ki danes stopajo pred Gospoda; dodam jim svojo navzočnost.

Karmelska gora simbolično pomeni tišino. Gre za kraj, kjer lahko prepoznavam Božje delovanje. Karmelska gora ne pomeni izolacije, tudi ta samostan ni beg, odmaknjenost, ni izolacija. Marija se v molitvi ni izolirala od sveta. Tišina je drža poslušanja, to pa je lastnost učenca in samo v tem razpoloženju bomo lahko tudi mi odgovorili z Marijinim Fiat, Zgodi se! Odpovejmo se v molitvi velikim, številnim besedam in se postavimo v držo poslušanja. Sv. Terezija Velika je takole izrekla o Jezusu: »Zelo je nagnjen k temu, da nas razbremeni. Dovolj je, da razumemo, da smo z Njim. Ni si potrebno razbijati glave s tem, da bi mu veliko govorili.«

Čudovito je izkusiti takšno moč občestva ob naši skupni Materi, ki nam je dala Kruh Življenja, ki je najmočnejša vez naše edinosti. Bogu in Mariji hvala, naj bo vse v njuno slavo! Ob takšnih slovesnostih tudi me še bolj živo občutimo in doživimo, kako smo v molitvi in v Božji ljubezni ljudje res trdno povezani med seboj. K bistvu našega karmelskega poklica spada namreč prav to: od znotraj biti blizu ljudem. Naša klavzurna mreža varuje to močno notranjo vez.

Svojo karmeličansko poklicanost smo utrjevale ob skupnih duhovnih vajah v septembru, ko smo poslušale nagovore p. Jakova Milića, mladega patra karmeličana iz Zagreba, ki nas je vse po vrsti navdušil s svojo predanostjo Kristusu in Cerkvi.

Za konec želimo podeliti z vami pesem, ki jo je za svojo hčerko, našo m. priorico Mirjam pred leti napisal Ludvik Rovtar (1930 - 2024), prav tako letos v septembru kot mladika še globlje združen s svojo ljubljeno Trto:

 

 

 

 

 

Boni in Boštjan Kolbezen, 26. december 2024

 

Blagoslovov, srčnosti, poguma in radosti; kar vse izvira iz uresničene Božje obljube, da nam pošlje Odrešenika; tudi Tebi in vsem domačim.

Jožetu pa še ob okroglem jubileju še na mnoga zdrava srečna leta!

 

 

 

Martina Jurjevec, 26. december 2024

 

Naj Vas Luč Božične noči spremlja in blagoslavlja in usmerja v križiščih novega svetega leta 2025 ... ponosen dan državnosti voščim ... 

 

 

 

 Miha Černač, 25. december 2024

 

Želim vam blagoslovljene Božične praznike in uspešno leto 2025.

Hvala za vsa vaša prizadevanja.

Posvojitelj in redni udeleženec bdenja v Kočevskem rogu iz Dragomerja

 

 

 

Marija Globokar, 25. december 2024

 

Božična noč …

Povabimo Božje Dete v naša srca

in mu dovolimo da nas ogreje.

 

Da bi Luč veselja in miru sijala v božičnih dneh

in vas osrečevala vse dni v prihajajočem letu,

želim in toplo pozdravljam!

 

 

 

Peter Kolenc st., 25. december 2024

 

Bogu hvala za varuhe spomina!

Božični blagoslov naj Tvojo družino in vse varuhe spremlja vse novo leto 2025.

Gospod Bog, naš Oče, naj po svojem Sinu Jezusu vsem pomaga ostati in vztrajati na Njegovi poti.

Praznovanje dneva samostojnosti naj okrepi pogum in ponos na našo domovino Slovenijo.

Lepe praznike in vsega dobrega želim!

 

 

 

Anica Švab, 25. december 2024

 

Hvala za dobra dela!

Želim blagoslovljene Božične dni

in veliko milosti v svetem letu!

 

 

 

Draguška Rupnik, 25. december 2024

 

Romana in vsi vaši ljubi ljudje,

hvala za prisrčno voščilo, za vse, kar naredite za nas

in naj bo mirno in dobro!

 

 

 

Rajko Gašparič, 25. december 2024

 

Tudi vam, ljuba Romana, blagoslovljen Božič in sreče ter zdravja v Novem letu 2025!

 

Peter Zidar, 25. december 2024

 

Hvala za vaše - kot vedno - globoke in lepe misli in želje!
Veselim se novih srečanj z vami in ostalimi vseposvojitelji!
Vesele in blagoslovljene Božične praznike želim!

 

 

 

Neta Timer, 25. december 2024

 

Hvala za ves trud, ki ga vlagate, da ostajamo varuhi povezani.

Vse dobro Vam in Vaši družini. 

 

 

 

Andreja Peček, 25. december 2024

 

Kako res in kako lepo napisano ...

Hvala enako, z objemom –

 

 

 

Janaz Juhant, 24. december 2024

 

Sveti večer je nocoj.

Odprta, prazna školjka so moje roke.

Sam, neopazen bi rad stopil v Tvoj sijaj.

Mati, samo na rahlo se bom dotaknil Otroka.

En žarek, le en žarek bi rad ujel.

Pojdi z menoj, Mati, da bova skozi ves moj advent nosila božično luč!

(Franc Sodja)

 

Naj Vam sveti vse dni, da bo blagoslovljeno leto 2025!

 

 

 

Ivanka in Jože Krašna, 24. december 2024

 

Hvala za prisrčno voščilo. In seveda tudi midva z ženo vam voščiva vse dobro za Božič in tudi v prihajajočem letu!

Bodite tako skrbna in dobra še naprej, potrebujemo vas. Malo jih je, ki se žrtvujejo in razdajajo tako kot vi.

Združimo naše moči in sposobnosti, talente in uspeh zagotovo ne izostane.

Naj Bog blagoslavlja vas in vaša dobra dela za ohranjanje spomina na naše mučence. 

 

Še imam v mislih mašo pri frančiškanih za našega sorodnika, mučenca Janka Komljanca

in na koncu bogate pogostitve z od vas narejenimi dobrotami. Hvala tudi za vse to.

Za ohranjanje spomina na naše mučence in žrtve komunizma!!

Prisrčen pozdrav!

 

 

 

Bogdana Počivavšek, 24. december 2024

 

Vam in vsem vašim dragim želim blagoslovljen, miru poln sveti večer in Božič! Gospod naj vam obilno povrne vse dobro, kar naredite za sočloveka, brata!

V svetem letu, ki ga je papež nocoj oznanil z odpiranjem svetih vrat, pa naj vaša pobuda obrodi obilne sadove, da svetu zavlada mir! Srečno 2025!

 

 

 

 

Ivo B. Piry, 24. december 2024

 

Hvala vam za vse kar dobrega storite za naše mučence.

 

 

 

 

 

Alenka Höfferle Felc, 24. december 2024

 

Hvala, da tako lepo skrbite, da “Vseposvojitev” prižiga lučke plemenitosti v naši družbi …

Da bi le svetloba, ki jo prinašate s svojim delovanjem, pregnala mrakobnost razdeljenosti in sovraštva v naši lepi domovini …

Lepe praznike Vam želim - enako vsem Vašim dragim- in obilo Božjega blagoslova v prihodnjem letu 

 

 

 

Marija Mojca Treven, 24. december 2024

 
Najlepša hvala za lepo voščilo.
Tudi jaz vam želim obilo blagoslova, zdravja in miru in vse dobo v novem letu.
Bog vas živi!

 

Silva Šivec, 24. december 2024

 

Hvala za prelepo vošćilo. 

Iz vaših ust v Božja ušesa.

Miren Sveti večer in vse vse vse dobro. 

 

 

 

Dorica Žuber, 24. december 2024

 

Hvala, enako želim.
Naj nam božični čas prinese toplino, mir in radost in srečno v letu 2025!

 

 

 

Zdenka Erlah, 24. december 2024

 

Najlepša Vam hvala za čudovito voščilnico.  

Vsakokrat, ko pišete, me očarate z lepimi, izbranimi besedami in me ganete. Potem si Vas predstavljam tu zraven in Vas objamem. Hvala, ker ste!

Naj tudi Vas in vse Vaše drage v tem svetem božičnem času zajame val svetlobe, miru in topline! Novo leto pa naj bo srečno, mirno in zdravo!

Topel objem.

 

 

 

Metod Rosc, 24. december 2024

 

Hvala za lepe želje.

Obilo Božjega blagoslova tudi vam in vsem vašim.

 

 

 

Anica Škerl, 24. december 2024

 

Želim vam miren in blagoslovljen božič, vse dobro v novem letu in hvala za vaše poslanstvo.

Res sem zelo hvaležna za to kar delate.  

 

 

 

Marija Kos, 24. december 2024

 

Hvala lepa, vse lepo in dobro, pa blagoslovljeno vsem dobrim ljudem.

 

 

 

Martina Jurjevec, 24. december 2024

 

Hvala Vam ... enako tudi vam želim ...

 

 

 

Karl Krajnc, 24. december 2024

 

Želim Vam vesel Božič in Srečno novo leto.

Nocoj grem k polnočnici v našo farno cerkev.

 

 

 

 

Fanika Ozimič, 24. december 2024

 

Pošiljam Vam eno lepo pesmico za Božič!

 

Glej, pastirček na piščalko,

tam pri Jezuščku igra.

Mi pa radostno zapojmo,

pesem polno upanja.

 

Želim Vam radostno doživete božične praznike,

ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter

srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 2025!

Enake želje Vaši družini  in vsem "posvojiteljem".

 

 

 

Bernarda Stenovec, 24. december 2024

 

V teh svetih božičnih dneh vam vsem želim blagoslovljeno obhajanje odrešenjskih skrivnosti, da boste v novo leto vstopili z zaupanjem,

notranjim mirom in razpoložljivostjo za dobro - naj bo leto 2025 radodarno z vsem tistim, kar vas osebno bogati in plemeniti,

razveseljuje in ustvarjalno navdihuje ter krepi vaše medsebojne odnose.

 

 

 

 

Romana Bider, 24. december 2024

 

 

 

 

Mirjam Kopše, 20. december 2024

 

Voščim blagoslovljen Božič, sreče in dar govora za svete Tri Kralje in vsem nam srečno novo leto 2025, da nas bo vodila zdrava pamet in trezno odločanje na vseh naših poteh!

 

 

 

Bogdana Počivavšek, 8. december 2024

 

Spremljala sem v petek, tako kot vedno, sveto mašo na Gold TV. Tokrat ni bilo motenj, predstavitev bsl. Franca Kramariča v pridigi pa me je tako pretresla, kot že dolgo ne karkoli. Mogoče tudi zaradi dogodkov v svetu, predvsem v Siriji, kjer v Alepu deluje moja nečakinja. Ko gledam v dnevnih poročilih streljanje v zrak zaradi občutka zmage in moči, ki ti jo prinese orožje, vidim, kako se zgodovina ponavlja. Kako nedolžne žrtve ne štejejo nič in se zahvaljujem za vero. 

G. župnik, ki je vodil sveto mašo v petek je zaključil pridigo s prekrasno mislijo. Nisem slišala kako se piše in kje zdaj deluje. Očitno je doma iz Starega trga. Vidim, da so tam spomini še zelo živi. Bog daj, da bi bilo čim več takšnih duhovnikov. 

Bog povrni za vse, kar dobrega prinašate v slovenski prostor.

 

 

 

Fanika Ozimič, 8. december 2024

 

Zahvaljujem se Vam in vsem, ki ste z mašo omogočili tako lep spomin na mučenca Franca Kramariča.

Posebej se nas je dotaknila pridiga gospoda župnika dr. Simona Onušiča.

Molimo in prosimo Boga, da se v ljudeh prebudi spoznanje o trpljenju slovenskega naroda.

Posebej še hvala za poslane linke.

Vse dobro želim vseposvojiteljem!

 

 

 

Karl Krajnc, 7. december 2024

 

Lep spomin na slovensko demokracijo!

 

 

 

 

Karl Krajnc, 7. december 2024

 

Ravnokar sem v naši cerkvi Marijinega vnebovzetja prižgal tri svečke, eno za mojo ženo, eno za njene starše in eno za g. Kramariča!

 

 

 

 

 

 

Draguška Rupnik, 1. decembra 2024

 

Najlepša hvala za vašo skrb in obveščanje. Tooooliko mi pomeni, da sem ob mašah lahko povezana z vami vsemi,

ki "držite roke" nad temi dogodki, varujete spomin na naše mučence in si prizadevate, da ne bi bili pozabljeni.

Z vami bom zagotovo tudi 6. decembra. Mir in dobro!

 

 

 

Bernarda Stenovec, 1. december 2024

 

Hvala za poslano vabilo, življenjepis Franca Kramariča in lepo misel ob začetku letošnjega adventa –

blagoslovljen čas pričakovanja želim tudi vam in vašim domačim.

 

 

 

 

Karl Krajnc, 1. december 2024

 

Lep advent in lep pozdrav v Slovenijo. 

 

 

 

Stanka Knez, 21. november 2024

 

Hvaležna sem vam za vsa sporočila, ki jih prijazno pošiljate in nas obveščate o dogajanjih, ki jih je kar veliko v zvezi z vseposvojitvijo. Hvala za vaš trud.

Z veseljem bi sodelovala. Lahko napišem in preberem prošnje. Poslala vam jih bom v pregled in dopolnitev.

 

 

 

Janez Rozman, 19. november 2024

 
Storili smo, kar smo iz ljubezni, resnice in hvaležnosti do žrtev dolžni storiti.
Boglonaj za vaš trud in organizacijo pohoda.
Na pohodu je bila z menoj prijateljico, ki se je odločila, da bi bila tudi ona varuhinja spomina.

Prosim vas, če mi odgovorite, kako je s tem in če je možnost, da ji dodelite konkretno žrtev, ki se je bo spominjala v molitvi.
Mir in vse dobro vam želim.

 

 

Nathalie Letierce-Liebig, 15. november 2024

 

Spoštovane gospe in gospodje,

dovolite mi, da najprej na kratko predstavim našo institucijo: Arhiv Arolsen je mednarodno središče o nacističnem preganjanju z najobsežnejšim arhivom o žrtvah in preživelih nacionalsocializma na svetu. Zbirka s podatki o približno 17,5 milijona ljudi je del Unescove svetovne dokumentarne dediščine. Vsebuje dokumente o različnih skupinah žrtev nacističnega režima in je pomemben vir znanja za današnjo družbo. Na naši spletni strani boste našli dodatne informacije o našem področju delovanja in tam shranjenih dokumentih.

 

Arhiv Arolsen hrani tudi približno 2 500 osebnih predmetov, ki so bili odvzeti zapornikom ob prihodu v zapor ali koncentracijsko taborišče. Čeprav je od konca druge svetovne vojne minilo že 79 let, si ustanova zelo prizadeva, da bi te predmete vrnila žrtvam ali njihovim najbližjim sorodnikom. Bolj ko mineva čas, težje je izslediti zadnje preživele in njihove potomce. Žal so številne družine še danes neznane. Ker gre za tekmo s časom, si ljudje neutrudno prizadevajo, da bi jih izsledili.

 

V tem kontekstu vas danes nagovarjam. V arhivu Arolsen je ovojnica z imenom nekdanjega zapornika koncentracijskega taborišča Dachau: V tej kuverti sta žepna ura in verižica.  

 

Med vojno so bila imena zapornikov pogosto napačno zapisana. Nadaljnji pregledi dokumentov v arhivu Arolsen so pokazali, da je pravilno ime zapornika s številko 140601 Franz Ribitsch. Franz Ribitsch, rojen 10. oktobra 1908 v Gattersdorfu (danes Draža vas), je bil mizar. Bil je sin Franza Ribitscha in njegove žene Agnes Lasni. Poročen je bil z Marijo, rojeno Buchholtz. Par naj bi imel enega otroka. Naslov pred vojno je bil naveden kot „Gappeldorf/Gappelsdorf 62“ (= Gattersdorf??).

 

Franz Ribitsch (Franc Ribic) deportacije ni preživel. Umrl je 11. aprila 1945 v koncentracijskem taborišču Dachau.

 

Čeprav tukaj shranjeni predmeti nimajo materialne vrednosti, imajo za družino žrtve druge svetovne vojne zagotovo veliko čustveno vrednost. Zelo nam je pomembno, da te zadnje spomine vrnemo njegovi družini.

 

Opazil sem, da ste se na svoji spletni strani poklonili spominu na Franc Ribič.
https://www.vseposvojitev.si/component/victims/?view=victim&id=32310

 

Zato vas prosim, če mi lahko pomagate najti člane njene družine. Vrnitev predmetov je za sorodnike te žrtve nacističnega režima seveda brezplačna.

Vesel bi bil, če bi se zadnji spominki Franca Ribiča, ki je umrl v tako tragičnih okoliščinah, končno vrnili njegovi družini.

 

Iskreno se vam zahvaljujem za čas, ki ga namenjate moji prošnji, in za prispevek, ki ga boste s tem prispevali k našemu spominskemu delu.

 

Z lepimi pozdravi iz Nemčije

 

Nathalie Letierce-Liebig
upokojeni vodja ekipe in prostovoljka projekta #StolenMemory
arhiva v Arolsnu

 

N.B.: To sporočilo je bilo napisano s prevajalskim programom. Zato se opravičujem za morebitne napake.

 

 

Vseposvojitev, december 2024

 

 

 

 

Marija Mojca Treven, 4. november 2024

 

Najlepša hvala za ves vaš trud za spravo, za mir v našem narodu. Za predlagane maše na prve petke za naše drage duhovnike. Romana, imam pa eno vprašanje. Iz naše župnije, to je Vrh Svetih Treh Kraljev izhaja umorjeni duhovnik Janez (Ivan) Raztresen. Pravzaprav se je rodil v Šentjoštu. Tam je družina bivala le eno leto, potem pa so živeli v mežniji v Hlevnem Vrhu, župnija Vrh Svetih Treh Kraljev. Kot duhovnik je nazadnje deloval v Beli krajini v Suhorju. Leta 1942 je bil mučeniško umorjen. Zapisan je tudi na spomeniku v Črnomlju pred župniščem. Zanima me ali bo mogoče kdaj tudi zanj maša? Njegovo življenje je bilo svetniško, kar pričajo tudi nekateri še obstoječi dokumenti.

Mir in vse dobro!

 

 

 

Almira Štrukelj Zoretič, 3. november 2024

 

Naj Bog usliši prošnje, ki so bile v tišini izrečene.

 

 

 

s. Snežna Večko, 3. november 2024

 

Še toliko večja zahvala vam za te čudovite dogodke,

pa tudi za obilico dobrot, ki jih pripravite!

Blagoslovljeno nedeljo še naprej!

 

 

 

Draguška Rupnik, 2. november 2024

 

Najlepša hvala za vaš zapis o Daru blagrov. Toooooliko mi pomeni , osvobaja ob misli, da sem

tudi sama veliko molila …

Vesela sem za vse maše ob prvih petkih iz Lj. in hvaležna vsem, ki jih pripravljate.

Naj še dolgo živi in se razvija Vseposovjitev!!! Bogu hvala za vas.

Sedaj pa tečem k zajtrku, k maši in plavat v Žusterno.

Mir in dobro

 

 

 

Fanika Ozimič, 2. november 2024

 

Zahvaljujem se Vam za Vaša prizadevanja k aktivnosti varuhov spomina.

Spremljamo ob prvih petkih svete maše, ki jih darujejo duhovniki v cerkvi na Tromostovju v Ljubljani.

 

Farani naše župnije  sv. Jerneja v Slovenski Bistrici smo minuli četrtek bili na romanju na avstrijskem Koroškem.

Mašo smo imeli v cerkvi sv. Petra in Pavla v Celovcu, kjer je bil  blaženi škof A. M. Slomšek posvečen v škofa.

Ogledali smo si knežji kamen na Gosposvetskem polju, kjer so ustoličevali v slovenskem jeziku karantanske kneze.

Obiskali smo sedež celovške Mohorjeve družbe.

Peljali smo se ob Vrbskem jezeru, kjer se ljudje sprehajajo in uživajo v lepotah narave.

Preživeli smo duhovno bogat državni praznik.

 

V bližini je tudi kraj Vetrinj, kamor so pribežali in nekaj let preživeli naši predniki takoj po končani vojni v maju 1945.

Veliko jih je čakala žalostna usoda, ko so jih lažno vračali v Jugoslavijo, namesto v Italijo.

 

Kot varuhi spomina molimo in prosimo, da država Slovenija uredi vse potrebno za pokop in ureditev grobišč vseh

zamolčanih žrtev med in po drugi svetovni vojni.

 

V spominu na naše pokojne brate in sestre,

Vas lepo pozdravljam in želim vse dobro še naprej.

 

 

 

Marija Globokar, 1. november 2024  

 

Hvala za lepe, prijazne besede, misli ...

Zvečer bomo združeni v molitvi v frančiškanski cerkvi.

 

 

 

Martina Jurjevec, 1. november 2024

 

Spremljam dogajanja prvih petkov in svetih maš, ki se darujejo za naše mučence in molim, da bi jih končno na spoštljiv in primeren način pokopali … na praznik vseh Svetih je še posebej prilika za to … in danes pri sveti maši sem se posebej spomnila vseh žrtev za našo domovino ... naj bodo naši priprošnjiki se naprej ... čutim, da oni prosijo za nas, saj smo na nek način obvarovani hudega, čeprav okrog nas neprestano krožijo zle stvari ... imam dva otroka in pet vnučkov ... za njih molim in prosim Božjega blagoslova … tudi za vse nas … prav lepo Vas pozdravljam … 

 

 

 

 

 

 

 

Mirjam Kopše, 21. oktober 2024

 

Letos se bom lahko udeležila maše pri Frančiškanih, še prej Rožnovenske poti.

To mi pomeni vsako leto več. Vedno večjo obveznost čutim, da molim. 

Moč skupne molitve je še večja!

V soboto sem bila z Muzejskim društvom Škofja Loka na Kočevskem.

Vrhunsko vodstvo dr. Helene Jaklitsch z neverjetnim pripovedovalcem, 

njenim čilim 84-letnim očetom gospodom Johanesom Hansom Jaklitschem o Kočevarjih. 

Kot bi poslušala o svoji družini.

Bili smo tudi ob Macesnovi gorici - pretresljivo, nimam besed.

... in včeraj poslušala še tebe, Marto Kavčič (poznam jo od rojstva) iz Šentjošta na radiu Ognjišče .......

Vem, verujem, da nam bo skupaj uspelo prav z molitvijo!

 

 

 

Peter Kolenc st., 15. oktober 2024

 

Hvala za vabilo. Vsem romarjem želim blagoslovljeno romanje.

 

 

 

 

Milica Zanjkovič, 15. oktober 2024

 

Hvala vam za vaš trud, Bog vas blagoslovi!
 

 

 

Karl Krajnc, 13. oktober 2024

 

Hvala lepa, bom tudi jaz prižgal eno svečko in zmolil en Očenaš in bom v mislih z Vami.

Lep pozdrav vsem okoli Vas!
 

 

 

Marija Globokar, 12. oktober 2024

 

Na romanju bom v duhu z vami, v molitvi.

Hvala za vaše delo, za organizacijo vseh srečanj, kjer se spominjamo naših pokojnih.

 

 

 

Mirjam Kopše, 3. oktober 2024

 

Otroci na Petričku, dojenčki, dani na sonce v teharskem taborišču, taborišče otrok pri Ptuju, otroci v taborišču nemških ljudi zajetih na vlakih na Lancovem, otroci v Matjaževi jami pri Pevnem, kaj se je dogajalo z majhnimi otroki brez hrane, brez očetov v vaseh pod Ratitovcem … pobite cele družine z nosečnicami, otroci vred ... celotnih zgodb odpeljanih kočevarskih družin, otrok niti ne poznamo ... in vse sirote brez mam, očetov, ki so bili pobiti, odpeljani v povojna taborišča, kasneje na kazensko delo, Goli otok … otroci, ki so bili ukradeni, še dolgo časa v socializmu ... vsega gorja še vedno ne poznamo!

Morda se jih spomnimo letos vsi skupaj na Dan nedolžnih otrok?

 

 

 

Silva Šivec, 29. september 2024

 

HVALA.

Nisem vedela za Horjul, drugače bi prišla. 

Se priporočam za info, če bo še kaj podobnega kje. Hvala.

 

 

 

Almira Štrukelj Zoretič, 29. september 2024

 

Hvala za vse delo in trud, Bog povrni.

 

 

 

Lojze Grojzdek, 23. september 2024

 

Prisrčna hvala za vsa zelo dragocena sporočila. Prebral sem tudi Čušinove pesmi od naših slovenskih biserov,

ki so mučeniško darovali svoja življenja. Te pesmi so izredno bogate. Sprašujem se, od kod Čušinu te ideje ... To je sam božji navdih. Čestitam mu !!!

 

 

 

 

 

Fanika Ozimič, 21. september 2024

 

Hvala za poslano vabilo k sveti maši in počastitev spomina na naše mučence na Teharjih.

Rada se bom udeležila te svete maše dne 6. 10. 2024.

 

 

 

Janez Turinek, 21. september 2024

 

A lahko izvem, zakaj je na Teharjih sveta maša v nedeljo ob 11. uri, da ja noben duhovnik ne more priti poleg?

Lani sem bil prvič, ker sem bil v bolniški, drugače pa je nemogoče!!!

Hvala za odgovor.

 

 

Lojze Grojzdek, 9. september 2024

 

Hvala za to izredno slavnostno sporočilo ob spominu na Božjega služabnika Srečka Hutha,

kar sploh nisem podrobno poznal. Pri sveti maši je bil tudi moj prijatelj Roman in mi je ves

navdušen povedal, kako lepo, ljubeznivo je bilo, sploh uvodne besede in vsekakor

Čušinova izredna izpovedna pesem, ki jo je prebral Jože.

Naj vsem Bog obilno poplača in prižge LUČ v srcih tistih, ki še vedno 

tavajo v sovražni temi. Velik Boglonaj in prisrčen pozdrav.

Mogoče sta kaj prelistala Demokracijo št. 35 ... je en lušen intervju ...

 

 

Lojze Grojzdek, 6. sept. 2024

 

Zvest varuh spomina Lojze Grojzdek v reviji Demokracija

 

 

 

 

 

 

 

Bogdana Počivavšek, 26. avgust 2024

 

Sinoči sem v postelji še enkrat poslušala ponovitev pričevanja in verjetno o tem razmišljala, da sem se potem ponoči zbudila iz morastih sanj. A saj bi morala mora tlačiti ves narod, ker smo potomci ali enih ali drugih. 

 

Pred dvanajstimi leti sem pri predmetu Zgodovina Cerkve na KPŠ izbrala Taborišče Teharje za seminarsko nalogo, saj sem mladost preživela v župniji Teharje. Od mojega šolanja je preteklo že veliko časa, tako da moja naloga ne ustreza pravilom za seminarsko nalogo, a je zanimiva za branje. Prilagam jo v priponki, če vas zanima. Ko sem lani odprla datoteko, sem videla, da bi jo mogoče danes drugače zastavila, a ohranjam jo v prvotni različici. Takrat sem bila ponosna nanjo in nase. 

Mir in dobro!  

 

 

Anika Krefl, 26. avgust 2024

 

Tudi jaz se zahvaljujem Ognjišču in gospodu Bartolju, da so omogočili poslušanje tako edinstvenega in za naš narod tako pomembnega intervjuja. Vsebina me je globoko, globoko pretresla, pa tudi solze vmes so kar same od sebe prišle in se mi je postavljalo vprašanje: Kako more nekdo uživati ob tem, ko drugemu povzroča bolečino in trpljenje? In drugo vprašanje  je bilo: Le kakšne surovosti so morali nekoč nekdaj tudi sami storilci prenašati, da so jo zdaj bili sposobni tako na veliko sipati okoli. Še najboljši odgovor na to je tisti, ki sta ga podala dr. Zdešar in še pred njim Jezus, ko je na križu rekel: "Saj ne vedo, kaj delajo." Ker če bi vedeli, kaj delajo, tega prav gotovo ne bi delali. Tako pa niso vedeli, ker so bili zavedeni in "napumpani" s sovraštvom. Bili so sužnji ideologije in sovraštva, to dvoje skupaj je pa strupena zmes, ki  povzroča samo gorje. A gospod Zdešar jim je že tedaj bil sposoben odpuščati in verjetno je Božja roka ravno zato prav njega obvarovala in rešila, da bi pričeval o stvareh, ki se niti med ljudmi, kaj šele znotraj enega naroda, nikoli ne bi smele zgoditi. Pričevanje dr. Zdešarja nam je v svarilo in opomin, da se kaj takega med nami ne bi nikoli več ponovilo. A zato je treba to temno stran narodove zgodovine najprej videt, jo priznat, se z njo soočit, jo obžalovat, se zanjo pokesat in škodo, kolikor se le da spoštljivo povrnit. A za storilce in njihove potomce je to zelo težko, saj breme krivde ni lahko. Zato je treba do tega pristopat obzirno in spoštljivo, pa čeprav so bila dejanja grozljiva. 

V spominu mi bodo ostale besede dr. Zdešarja: "Kdor se je osvobodil strahu in sovraštva - je svoboden. Pa je vseeno na kateri strani je bil." In še zaključne besede gospoda Bartolja: "Odpuščanje je temeljna vrednota človeka. Kdor ne odpusti, je še vedno suženj sovraštva."

Zato: odpuščajmo in se trudimo vedno vedeti, kaj delamo.

 

 

 

Draguška Rupnik, 25. avgust 2024

 

Romana, najlepša hvala za link. Shranila sem ga za svoje potomce. Janez je rad poslušal te oddaje, jih komentiral, pripovedoval svoje izkušjne med vojno in po njej. 

Pravim, je poslušal. V noči 3. 8. je odšel k angelčkom. Poklical me je, menim, da je to že bila njegova duša, da naj mu namažem peto, ker ga peče. Medtem, ko sem ga negovala, pokrila, božala, je zaprl oči in izdihnil. Bogu hvala za to lepo izkušnjo in to, da sem mu izpolnila željo. "Nikoli te ne bom dala v bolnišnico, vedno boš pri meni doma, če bom le živa in zdrava." 

 

Sem včeraj poslušala, bila pozorno ob pripovedovanju. Spomin in pripoved sta me odpeljala v moja leta mladosti, ko je k nam v Birčno vas (šola, kjer je mama bila upraviteljica do upokojitve) hodil na obisk stric Jernej Lilija iz Celja. To je bil brat atovega očeta Alojzija Lilija. Pogosto je bil v bolnišnici v Topolšici, od tam ga je ata vzel k sebi domov, da je bil v vaškem mirnem okolju pri nas. Nikoli, res nikoli nisem izvedela, zakaj je bil tako hudo bolan, razvalina. Šele sedaj, ko poslušam, kaj se je dogajalo v Teharjah, ipd, se mi odkrivajo ozadja njegovih muk in težav. Bila sem zelo navezana nanj. Spominjal me je na dedka, predvsem po govoru.

 

Povedala bom zanimivo resnično zgodbo. Stric je bil pri nas večkrat po mesec ali dva. V Birčni vasi je z nami bivala tudi mamina nečakinja Zinka iz Predjame. Mama je njeni mami, svoji sestri na smrtni postelji obljubila, da bo Zinko spravila do kruha. L. 1943 (julija je bila rojena Z.) je mama prišla iz konfinacije v Firencah. Italijani so jo konfinirali nekaj let. 8. 9.1943 je mama prišla domov in čez nekaj dni je sestra umrla. Dokler se jaz nisem rodila, 1946, je mama imela Zinko doma, zanjo so skrbele še druge sestre - tete. Potem, ko sem se rodila jaz, sta mama in ata hotela posvojiti Zinko, pa oče ni dovolil. Je pa mama prepustila Zinko drugi sestri, v Predjami, ki je bila brez otrok. Moja mama je skozi vsa šolske leta hodila na sestanke, skrbela za njeno šolanje, oblačila, ... No, in ko je končala osnovno šolo, jo je pripeljala v Birčno vas, kjer smo mi živeli. Hodila je v kuharsko - gostinsko šolo v Novem mestu. In tja je prihajal stric iz Celja. Obadva sta govorila vsak svoj dialekt in se nista razumela, vmes sem pogosto sedela jaz in bila za prevajalko v pogovoru med Notranjko in Savinjčanom. Jaz sem bil "paketek", ki se je s staršem selil iz mesta v mesto, iz šole v šolo po Sloveniji. Po vojni je namreč zelo primanjkovalo pravih učiteljev in njiju so pošiljali tja, kjer so ju rabili.

Bilo je to, ko sem imela od 11 do 14 let, morda še kaj več. Kasneje je stric toliko onemogel, da ni več prihajal k nam. Zinka je še živa in živi v Postojni. Spomni se teh naših pogovorov. Žal tudi ona nič ne ve o stričevi kalvariji. To je bila nekoč tabu tema. Po kapljicah sem nekaj okruškov izbrskala od sorodnikov, njegovih potomcev, ki živijo na Lavi, pri Celju.

Uporabila sem čas, ko čakam, da grem k maši v stolnico. Mimogrede, Janeza sta pokopala naš župnik Primož Krečič in dolgoletni prijatelj, voditelj naše družinske skupine župnik v Sovodnjah sedaj, Renato Podbersič, st. Hvaležna Njemu in njima, da sta bila pri obredu. Pokopan je na pokopališču v Škocjanu (koprsko pokopališče).

Mir in dobro.

 

Mojca Kastelic, 24. avgust 2024

Se strinjam. Resnično izjemno pričevanje dr. Zdešarja. Bogu in pričevalcu in tudi Vam hvala.

 

Bogdana Počivavšek, 24. avgust 2024

Sem poslušala dr. Zdešarja, čistila čebulo in podoživljala srečanje z njim, ko sem pripravljala nalogo za KPŠ o taborišču Teharje.
Večkrat bi morali oddajo ponoviti. Hvala Bogu se vseeno počasi peljejo stvari v pravo smer, vedno več je slovesnosti, ki spominjajo na zločine, ki niso obsojeni in tudi javnih pozivov, da se problemi rešijo.

 

Jožica Korez, 24. avgust 2024

Se res lepo zahvaljujem za poslano, saj sem zamudila pričevanje dr. Zdešarja na
radiu Ognjišče. Sicer bi lahko poslušala v podkastu, a je tole enostavneje.
Hvala za vsa vaše prizadevanja, NE ODNEHAJTE!

 

Jože Bartolj, 23. avgust 2024

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bomo na Radiu Ognjišče iz arhiva predvajali oddajo Naš gost, v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.
Neposredna spodbuda za ponovitev omenjene oddaje je prišla po spominski slovesnosti pred Dnevom žrtev komunističnega nasilja, ko je bil 16. marca letos odlomek iz pričevanja dr. Janeza Zdešarja javno predvajan na Trgu republike. Več ljudi je želelo slišati integralno pričevanje, ki do zdaj ni bilo javno dostopno, saj naš audio arhiv hrani posnetke šele od leta 2005 naprej. Njihovi prošnji bomo zdaj ustregli in pričevanju dodali še nekaj spremnih podatkov in tudi uvod dr. Jožeta Dežmana iz oddaje Moja zgodba.

Predvajanje: sobota 24. 8. ob 17h, ponovitev v nedeljo 25. 8. ob 22h.

 

Anika Krefl, 23. avgust 2024

Hvala za posredovano. Z g. Gorjupom sta naredila zelo dober intervju in ti si posredovala pomembna sporočila, med katerimi se mi zdi najbolj pomembno to, da je treba sprejeti vso zgodovino našega življenja (bodisi posameznikovega ali narodovega) in še najbolj tisto, ki jo zaradi bolečega spomina odrivamo in  potiskamo v nezavedno.  Saj je sprejetje "kazni spomina" in z njim obžalovanje in kesanje  predpogoj, da se slabo ne ponovi in da se v novih rodovih ponovno ne obudi.
Soočenje in sprejetje težkih spominov nam prav gotovo olajša molitev, ki si jo tudi omenila. Kakor jo v svoji pesnitvi  izpostavi  tudi g. Rant, ki  je v svojo pesniško stvaritev Huda jama - Barbarin rov  prelil ves pasijon slovenskega naroda in bi ta njegov zapis pasijona skorajda lahko prebirali tudi za Veliko noč. S to razliko, da Slovenci kot narod še zmeraj nismo prišli do Velike noči, saj trupel pasijona še vedno nismo uspeli spoštljivo pokopati. 
Zato hvala poetu Andreju Rantu, tebi in vsem, ki trkate na vest ljudstva in ste "buditelji novih, srečnih dni!"
  

Karl Krajnc iz Švice, 23. avgust 2024

Tudi jaz Vas lepo pozdravljam, sem direkt poslušal radio Ognjišče.  
  

Branko Cvelbar, 23. avgust 2024

Bogu hvala za pričevanje, delovanje in vzpodbude, ob katerih še kamni zadehtijo ...

 

Mirjam Kopše, 23. avgust 2024

Iz srca hvala za vse delo za vse nas, žive in pokojne!

 

Fani Ozimič, 23. avgust 2024

Želim dobro jutro in hvala za poslano pošto. Na Radiju Ognjišče sem že poslušala prispevek in se zanj lepo zahvaljujem. Druge dogodke ob počastitvi spomina na žrtve totalitarnih režimov bom spremljala po Radiju Ognjišče. Vsem, ki sodelujete pri tej počastitvi spomina, se iz srca zahvaljujemo.