Slovesnost ob Lipi sprave, 15. junij 2021
Darja Jakofčič
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna.
Sèm je stvarnik sejal nemir
in lepoto, ki je skoraj popolna,
in žalost, kot je ni na svetu nikjer.
Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna,
nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug,
nikjer ni nikoli tako bledikava zarja
skozi stoletja ohranjala up.
Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom,
ne veseljačijo tako dolgo v jesen
in nikjer ne kriče še pod betonom
o zelenem spominu svojim ljudem.
Nikjer niso hoste tako skrivnostne
z brezni in grapami, ki jih je zlo
polnilo s trupli, da njih belo okostje
sije potomcem v neprijazno temò.
Lepa je moja dežela. Lepa do muke.
Samo tu gruli prsteno grlo rim.
Samo tu so tudi groze manj hude.
Samo tu lahko živim.
(Tone Pavček )
Karl Krajnc iz CH
Ker sem predaleč od domovine in Lipe sprave, bom 15. junija 2021 ob 11.00 pri Mariji Himmelfahrt v Rapperswil-Jona prižgal svečko in zmolil Očenaš. Vsak torek je tukaj ob pol desetih sv. maša.
Lep pozdrav vsem na Žalah, v mislih bom z vami v Ljubljani.
s. Štefka Klemen, uršulinka, 10. maj 2021
Pred sedmimi leti meseca novembra sem se vključila v vašo pobudo, da posvojim eno od žrtev zla druge svetovne vojne. Odločila sem se, da posvojim naključno izbrano žrtev. Dodeljen mi je bil 22. letni mladenič Danijel Mesarič, doma iz Mostečnega pri Slovenski Bistrici. Še isto leto, ko sem že krajši čas molila zanj, za njegove domače, za tiste, ki so mu vzeli življenje ... mi je nekega dne prišla misel: »Kaj če je imel ta mladenič namen postati duhovnik?« Misel me ni zapustila, zato sem si rekla, Gospod, daj mi znamenje. Če je ta mladenič res želel postati duhovnik, pošlji v kratkem času enega fanta, ki bi želel postati duhovnik. Še isti teden mi je Gospod poslal na pot fanta, ki se je v življenju iskal in razmišljal o duhovniškem poklicu kot eni od možnosti za njegovo življenje. Ta fant, ki je pri krstu dobil ime Simon, in je doma iz župnije Svečina, bo letos, 27. junija v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Bogu sem iz srca hvaležna za oba, za Danijela in za Simona. Oba sta mi bila poslana na pot kot Božji dar. Prvi poje slavo Bogu na nebeški liturgiji, drugi jo bo iz srca zapel na svoji novi maši – in z njim vsi, ki se daru njegovega duhovniškega poklica iz srca veselimo.
Anton Tomažič, 2. april 2021
s. Mirjam in sestre karmeličanke iz Mirne peči, 2. april 2021
Hvala za vso zavzetost, da ne pozabimo trpljenja toliki naših bratov in sester in da ga prinašamo v molitev, združenega s Kristusovim trpljenjem. Smo že v velikem tednu in vstopamo v obhajanje velikih skrivnosti naše vere.
ZOOM molitev - Križev pot slovenstva, 31. marec 2021
Lojze Čemažar
Skupaj z Marinko in družino se vsem sodelujočim zahvaljujem za posredovano molitev križevega pota z naslovom Križev pot slovenstva.
Želim blagoslovljeno obhajanje velikonočne skrivnosti.
Bernarda Stenovec
Iskrena hvala za pripravo križevega pota, s katerim smo v sredo zvečer vstopili v obhajanje velikonočnih skrivnosti, za navdihujoč intervju v reviji Božja beseda danes ter za vsa plemenita prizadevanja. Želim obilo blagoslova, doživeto obhajanje velikonočnih skrivnosti, ki nam razodevajo Očetovo ljubezen, da bi jo mogli živeti v naših medsebojnih odnosih in v svojih delih razodevati Njegovo slavo – »Njemu, ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta, njemu slava in oblast na veke vekov.«
s. Meta Potočnik
Danes sem spremljala Križev pot slovenstva. Hvala zanj, postaje so bile kvalitetno pripravljene, predvsem sem se razveselila 15. postaje, ki bi, po mojem skromnem mnenju, morala postati stalnica.
Slovenci že tako radi kar ostanemo pri grobu.
Doroteja Božič
Hvala za posredovan posnetek križevega pota. Bila sem tudi v živo in mi je bilo tako katarzično.
Posvojila sem mojo nono, ki je bila ubita 15. 2. 1944 in me je moj oče (vojna sirota – niti leto star ob smrti mame), poimenoval po njej. Se me vedno bolj dotika ta povezava z nono.
Ajda, Joži in Branko Cvelbar
Tudi za nas je bilo to sveto srečanje srčnih podelitev, pričevanj in sočutja.
Hvala za povabilo, naše delovanje in moč povezovanja; Bogu hvala.
Blagoslovljeno praznovanje in korajža za čase, ko le z božjim navdihom lahko premagujemo otopelost, malodušje in sovražnost v slovenskem prostoru in širše.
Lepo se je vključiti v medcelinsko povezanost Slovencev, ki smo jo začutili že na Svetopisemskem maratonu. Velja nadaljevati in še okrepiti; tudi s pomočjo ministrice Helene :)
Marcos Fink
Zoom molitev Križevega pota - čudovita ideja in realizacija! Hvala posebej družini Nachtigal za tehnično in pevsko podporo.
Kakšna moč je v taki skupinski molitvi!!!
Martina Jurjevec
Pridružujem se v molitvi. Vedno bolj moramo prositi naše slovenske mučence za pomoč naši domovini, ki je zelo razdeljena v tem kriznem času ... Naj nas Vsemogočni obvaruje vsega hudega ... Vesela Aleluja naj zadoni v naših srcih ... Naj bo doživeto in praznično v teh dneh in bodimo v duhu skupaj ...
Ob Božiču in prazniku samostojnosti in enotnosti 2020
Tone Zupan
30 let plebiscita: V nebo se pne ti hrepenenje
Peter Kolenc in Pekovi
Naj vas krepi duh Božiča in praznikov naše domovine!
Naj vam Vsemogočni dà moči za uresničevanje vaših ciljev in veliko vsega dobrega v novem letu 2021!
Bogdana Počivavšek
Ko sem danes, na Dan samostojnosti in enotnosti, poslušala nagovor murskosoboškega škofa pri sveti maši, ponovno poslušala govor predsednika vlade na proslavi ob tem prazniku in mimogrede ujela komentar Jožeta Možine o dogodkih izpred tridesetih let, se sprašujem, kako so lahko ljudje še vedno tako zaslepljeni, skoraj začarani, da pomembnosti takratne odločitve ne priznavajo.
Čeprav imajo možnost prisluhniti tudi drugi strani, se obnašajo tako, kot pravi Sveto pismo: "Oči imajo, pa ne vidijo, ušesa, pa ne slišijo!" Boj med dobrim in zlim je v polnem teku!
Fanika in Rudi Ozimič
Tudi midva želiva vsem varuhom spomina ponosno praznovanje današnjega praznika, Dneva samostojnosti in enotnosti!
Pri nas veselo vihra zastava naše domovine Slovenije.
Hvala vsem, ki so nam omogočili, da smo danes svoboden narod.
Smo pa žalostni, ker ne vidimo tega pri drugih.
Alenka Höfferle Felc
Ob izteku leta si navadno želimo zdravja, sreče, uspeha ... A bolj ko razmišljam o tem, jasneje čutim, da se vse to skriva v eni sami besedi: LJUBEZEN. Če imamo radi in smo tega deležni tudi sami od dobrih in dobronamernih ljudi, smo srečni, ustvarjalni, lahko razpremo krila. Kajti le ljubezen izvabi iz človeka najboljše, le v ljubezni, ki jo dajemo in prejemamo, se lahko uresničimo in izpolnimo svoje poslanstvo. In le tako svet postane za kanček boljši, kot je bil, preden smo prišli. Če imamo to srečo, da najdemo bližino, je pa sploh razkošje. Zato vsem zaželim le eno: da bi živeli v ljubezni, saj le tako lahko živimo v polnosti.
Aleš Čerin
Blagoslovljen Božič in obilje Božje milosti v letu 2021!
Ivanka Jurca
Želim lepo praznovanje Božičnih in novoletnih praznikov. Ostanite zdravi.
Staša Petrovič
Za nami je Sveti večer.
Tokrat je bil drugačen, p. Marko Rupnik bi verjetno rekel: radilkalno drugačen.
Pri nas in verjetno marsikje drugje je odpadel veliki in vsedružinski rom-pom-pom.
Meni je bilo prelepo.
Maša na Rožniku ob 19.00 s p. Edijem je bila edinstvena.
Ravnokar pa sem zaključila s prenosom nadškofove polnočnice iz stolnice.
Veliko sem mislila na vse moje drage angele, ki me obdajajo in za katere sem zelo hvaležna.
Želim še naprej blagoslova polne božične praznike
in eno zdravo, prijazno in blagodejno leto, ki prihaja.
Milena Mrežar
Želim zdravja in božjega blagoslova v letu 2021
Marcos in Cristina Fink
VESEL BOŽIČ!!!
Peter Zidar
Upam, da se drugo leto varuhi spomina srečamo!
Fani in Lojze Grojzdek
S ponosom se spominjamo 30-obletnice rojstva naše deželice.
Otroška leta so bila polna vizije, skupnega veselja. Žal pa je nerazčiščen SLO-razkol še zelo prisoten in enostransko ruši vsa prizadevanja za tako zaželjeno spravo. Zato moramo še naprej spoštovati, varovati spomin na vse nedolžne žrtve, ki kličejo po molitvi, Luči ...
Ostanimo v tem duhu povezani. Slava Bogu na višavah ...!
Štefan Trajbarič
Blagoslovljeno in srečno ter polno lepega spomina na "posvojence"!
Silva Matos
Naj Novorojeni letos še posebno blagoslovi našo domovino, naše družine, naše ljubeče korake k sočloveku.
Moj mož je v bolnici, dopolnjuje svoje poslanstvo, hvala za molitev vsem, ki nas podpirajo.
Jože Bartolj
Spominjamo se in voščimo ...
Irma Bunc
Želim doživet Božič, v prihajajočem letu vse dobro in veliko Božjega blagoslova!
Karl Krajnc
Spominjam se na leta 1959-61, ko sem bil v MB v šoli.
V prostem času sem šel na Kalvarijo ali malo dlje na Sladki vrh in gledal proti Avstriji kjer je bila moja teta. Neštetokrat sem pomislil: »Oh, ko bi bila Slovenija samostojna!« No, sedaj je. Na žalost pa ni čisto svobodna!
Janez Rozman
Božje usmiljenje, ki se razodene
v tej Sveti noči z rojstvom Jezusa
naj te v Ljubezni vodi, varuje in
osvobodi vsega strahu.
Radostno sprejmi v ponižnosti
ta dar Boga in vir moči.
Dovoli si biti ljubljen-a
danes in vse dni.
Martina Jurjevec
Bogu se zahvaljujem za domovino in mojo družino. Pričakujemo rojstvo še enega vnučka (petega), ravno v teh dneh in za snahin 30 rojstni dan.Torej si bom še bolj zapomnila te povezave. Hvaležna sem za duhovno povezanost med nami in z vsem občestvom, tudi s tistimi, ki počivajo v Božji ljubezni in v našem spoštljivem spominu.
Jože Dežman
Želim miru in vsega dobrega.
Srečno!
Janez Juhant
Bernarda Stenovec
Vsak (pa naj bo še tako droben) korak k spravi v naši domovini je potreben in pomemben, četudi je pot od semena, položenega v zemljo, do kalitve, rasti in sadov lahko zelo dolga.
Andreja Peček
Vse dobro želim!
Boris Jagodic
Vinko Kos
Romana, to je temeljna vljudnost.
Odpreti, ko kdo potrka. Ko si bila
deležna navdiha o vseposvojitvi,
si odprla in še nas povabila -
zdaj gostimo vsak svojega
pokojnega v svojih srcih
in spominih, naj jim bo
dobro pri nas.
s. Mirjam Rovtar
Karmeličanke voščimo z domovinskim ponosom!
Mirjam Kopše, 7. december 2020
Zakaj je danes v Sloveniji hudo? Preberite kruto resnično, utemeljeno z vzroki, posledicami do danes. Kako se obnašajo, govorijo iz Levice?
Nekateri so celo iz opisanih krajev. Veste zdaj od kod jim aroganca, brezobzirnost, večvrednost?
Oba članka Marije Gasser sta objavljena. 1 2
Božič 1945 je tudi zame veliko prespraševanje ... in molk, molk, zaobljubljen molk, molk do groba. Molk trpečih, preganjanih.
Ob predstavitvi knjige v Škofji Loki je Gasserjeva povedala, da ljudje s teh vasi niso smeli v Železnike niti k zdravniku brez dovoljenja še leta 1962!!!
Marija Gasser je napisala knjigo Vasi pod Ratitovcem skozi čas Drfe under Ratitovc durh't cajt, samozaložba Železniki, 2015.
Berite, prosim, v letošnjem resnem adventnem času.
Marija Gasser, 7. december 2020
Letošnja članka Božič v letu 1945 in Življenjska zgodba najstarejše Soričanke sta bila objavljena v lokalnem zborniku ŽN 17 in sta 'požela' pred izidom kar nekaj neodobravanja. Sedaj ob izidu je vse v redu. Vse to, kar imamo in tudi to, da se epidemija ne premakne nikamor, je odraz neodgovornosti, ker je in je bila odgovornost kolektivna. Nihče ni bil nikoli za ničesar odgovoren, kriv. Da se bodo vrednote spremenile, je potrebno pol stoletja. Vse, kar imamo, je rezultat povojnih pobojev. Vse je na nas, ki se tega zavedamo. Večina ljudi ni neumna in ve, da so totalitarni miti laž, toda na zunaj se obnašajo, kot da v te mite verjamejo, ali pa so vsaj tiho, da ne bi poslabšali situacije, ker menijo, da se ne da nič spremeniti. S tem pa se totalitarni režim ohranja. Dà se spremeniti.
Urška Florjančič, 7. december 2020
Hvala ge. Mariji Gasser iz Selške doline, pogumni in neumorni iskalki resnice! In hvala Mirjam, ker nas opominjaš. Tudi za lepo misel, da se na god sv. Barbare vsako leto spomnimo žrtev iz Barbarinega rova Hude jame. Ravno danes sem na radio programu ARS slišala spodnjo misel Simona Gregorčiča iz ust Jožeta Možine, ko je v odličnem intervjuju, ki ga je z njim imel Blaž Mazi o knjigi Slovenski razkol, s to mislijo izrazil tudi svoj moto pri svojem delu. "Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!"
Ja, kot mnogi prebivalci Slovenije tudi na Loškem sobivamo s tisoči pomorjenimi v jamah in breznih gozdov okoli Crngroba, v Matjaževi jami, … in zagotovo se ta zločin in zamolčana resnica odraža v našem okolju, v naših odnosih in v vsaki generaciji potomcev, dokler pomorjenih civilizacijsko ne pokopljemo, jim priznamo pravico do groba, in z molitvijo zadoščujemo za storjene zločine.
Letos po dolgem času zaradi razmer s pandemijo ni bilo svete maše za pobite v Crngrobu, ki je sicer vsako leto tretjo nedeljo v maju, vse od leta 2000 dalje. Pobudniki so Hrvati, domačinov in Slovencev se žal udeleži zelo malo, a je vredno vztrajati. Je pa naša družina v začetku novembra poromala h križem ob brezna v Crngrobu, položili smo šopek cvetja, prižgali svečko in zmolili rožni venec božjega usmiljenja. Pri Bogu je še tako malo dejanje, storjeno iz ljubezni, veliko veselje. To vliva poguma in upanja. Na dan nedolžnih otročičev v decembru pa smo sedaj že nekaj let zapored imeli v Pevnem sveto mašo za pomorjene v Matjaževi jami; prvo leto ob samem breznu, druga leta pa v podružnični cerkvi. Kot kaže letos tudi te svete maše ne bo, nič pa nam ne preprečuje, da ne poromamo na ta kraj spomina, prižgemo svečko in molimo za usmiljenje in spreobrnjenje tega sveta, kajti žrtve so zagotovo že pri Bogu in z nami vred molijo za blagoslov naše domovine.
Kot je rekel Jože v svojem današnjem intervjuju, korak za korakom padajo pregrade laži in resnica vedno najde pot na površje, pa četudi traja zelo dolgo. Mi smo tisti, po katerih Bog razodeva Resnico svetu. Bodimo Njegovo orodje. Ko je moj ata pred 20 leti, že desetletje v samostojni Sloveniji, odkrival strahotno dogajanje v Crngrobu po končani 2. sv. vojni, je bilo to odstiranje še zelo boleče in tabu. A zid se je začel krušiti. Kasneje se je v iskanje resnice o dogodkih na Loškem, kot so jo doživljali pričevalci, sočutno podala Milanka Dragar in še nekaj kamnov je padlo iz zidu. Še smo na poti, a vsak korak bliže luči na koncu tunela!
Mirjam Kopše, 6. december 2020
Prosim, opomniti vsako leto 4. decembra na sv. Barbaro in dodati, da je Križani v kapeli pred Hudo jamo delo rezbarja +Marka Kavčiča s Šentjošta. Ko me je poklical tisto leto, da bo kapela blagoslovljena, je dejal:
"Verjetno so moji štirje bratje tam, v Barbarinem rovu."
Takrat sem prvič slišala za Hudo jamo, za grozoto in greh, ki visi nad vsemi nami, dokler ne bodo resnično pokopani!
Pahorjev simboličen pokop ene krste na drugi konec Štajerske brez imen, bela stebra brez vklesanih imen v Ljubljani ... A naredil je prvi korak!
Bila sem z nekaterimi od vas pri mašah prav ob breznu v rovu sv. Barbare, ob Matjaževi jami, breznu!
Tudi pri maši ob breznu pod Krenom pred tridesetimi leti, kjer pri polovici ni bilo resnične želje ne po spravi še manj po resnici. Stala sem prav ob zdaj že pokojnem, ki je potreboval vso moč, da je bil sploh tam. Videla sem njegov boj navznoter. Fotografija je prikazala le površje. Roke v žepu niso bile nedostojno vedenje, temveč zunanji odraz globokega, mrzlega zanikovanja in strahu!
Naše molitve in darovane maše so začetek dolge poti do resnice, obsodbe, prošenj, oproščenj, sprave. Strma je pot zelo ...
Dokler vsi naši mrtvi ne bodo pokopani in morilci obsojeni, ne bo prihodnosti za Slovence! Vse trpljenje in huda kriminalna dejanja zla imajo korenine prav v tej grozljivi povojni moriji. Udba in kosovci, njihovi potomci so si upali in si upajo še danes!
Zmoremo in moramo v dejanja samo skupaj kot narod. "Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!"
Toliko trpljenja, neizjokanih solz, neznanih jam in morišč, hudega trpljenja otrok; Matjaževa jama, Petriček, Ormož ... in vsi mladi fantje, ki so kot nemški vojaki pokopani v Ukrajini, Rusiji, ... mame niso nikdar mogle na njihove grobove, za državo Slovenijo jih ni! Trpljenje povojnih družin pod Ratitovcem, družin Uhernik, Stepanjan, Novič ... dveh koroških fantkov in njunih babice in dedka ... zame ni nobenega veselega decembra! Prav v tem času so z menoj vsi moji in njihova trpljenja po vojni, njihovi strahovi za lastna življenja, za preživetje, njihov molk!
Advent je čas spokorjenja, posta in prošenj za odpuščanje, oproščenje! Kaj lahko sama naredim, kar prosim vas? Mi smo država, mi smo cerkev v Sloveniji.
Prosim vas odpuščanja, če sem vas nadlegovala s pismi, besedami. A globoko v sebi čutim, da jih moramo mi pokopati!
Prosimo, molimo, naredimo skupaj.
Janez Juhant, na vernih duš dan 2020
V ozadju vsega je naš odnos do življenja in smrti
Človekova svoboda se uresničuje na meji med rojstvom in smrtjo. Na to nas opozarjata praznika vseh svetih in vernih duš. Zavedanje, da smo v Božjih, ne v svojih rokah, nas varuje samovoljnosti in bolj odpira za vživljanje v druge.
Janez Juhant, na dan vseh svetih 2020
Jutri ob 16h se, kot običajno, pridružimo molitvi za rajne s strani Združeni ob Lipi sprave na daljavo.
Bog daj vsem rajnim večni mir in pokoj!
Vinko Kos
Boh lonej za žlahtne tekste!
Te dni srečal profesorja (t.v.), ki je ves razprt za duhovnost,
meditira, se posti, kopa v Soči tudi februarja, poln NA,
njuejdžovskih prepričanj o vodnarjevi dobi, ki pa
namerava iti v LJ protestirat proti vladi . . .
Kako potreben je dar razlikovanja,
kako ni nič garancija, zagotovilo
o razsodnosti in neodvisnosti
mišljenja, "kako strašna
slepota je človeka!"
Bodi/te dobro!
Janez Juhant, 26. oktober 2020
Ob 30. obletnici Lipe sprave je izšla knjiga Sprava in demokracija.
Jože Dežman, 8. oktober 2020
Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne:
https://www.youtube.com/watch?v=KUY9zzNtF1g
Janja in Tone Novak, 23. september 2020
Ob temle napisu na pokopališču Mala Nedelja sva se spomnila na Vseposvojitev:
