Malči Uršič, 21. februar 2015

Doma sem bila v Obrhu pri Dolenjskih Toplicah. Sosednja vas je Podturn. Med vasmi je cesta v Rog. Moja rojstna hiša je ob cesti. Partizani so imeli pri nas v zgornjem nadstropju okrožje.

Nekega dne so pripeljali sedemnajstletnega fanta iz okolice Žužemberka , češ da je domobranec. Zaprli so ga v sobo. Moj oče ga je hotel rešiti, pa ni mogel, ker je bil tudi on v nevarnosti.

Po dveh dneh so ga odpeljali in ga ob robu gozda ob cesti v Rog ustrelili. Z mamo sem stala zunaj in slišala strele, ki me spremljajo še danes. Spomnim se, da je mama jokala in da smo molili. Sestra pa je slišala, da je eden rekel: »Mal je pa slutil.« Stara sem bila okrog pet let.

Hvala, ker ste me poslušali. Čutim se dolžno, da to povem, ker mislim, da si tudi ta fant zasluži, da se ga vpiše v register. Kot sem izvedela, je bil sirota. Samo jaz še vem, kje je bil njegov grob, ki ga tako ni več.

Dala sem že tudi za mašo. Za neznano dušo.